BIO - brez besed

19 komentarjev 10.01.2009 17:40 1tastar

 

 

KLIK za povečanje>

Kategorija: miks

PTIČJA GRIPA SPET KOSI PO AZIJI

6 komentarjev 9.01.2009 18:06 1tastar

By Zorana Baković, Delo 7.1.2008

 

 

 

 

Izredno sem bil navdušen nad člankom na zgornji četrtini zadnje strani  Dela.  Po letu in pol prvi članek, ki ljudi ne straši z (najprej) inflacijo in prenizkimi obrestmi, nato pa z recesijo in previsokimi obrestmi.

 

 

 

Dokaz, da vsi novinarji le niso lemingi v stilu 571 novinarjev. Če še niste slišali; lemingi masovno sledijo svojemu vodji in potem v milijonih krepajo v ledenem Severnem morju.

 

Njihovo krepanje sem napovedal že  v postu, ne morem se spomniti, v katerem. Takrat sem povedal nekaj takega: »Že dolgo ni noben časopis pisal o ptičji gripi, o čemer pred časom ni bilo cajtenga. Znanstveniki so napovedali, da pandemija ptičje gripe BO izbruhnila, ampak takrat, ko noben časopis ne bo pisal o tem.«

 

Pred letom dni je 100 x 571 novinarjev pisalo o inflaciji. Pa danes? Vsi o recesiji. Jutri vsi o deflaciji. Rekel bi, da so se novinarji razvili iz posebne podvrste človeka »Homo horroris« (človek strahu). Ta vrsta ljudi je v pradavnini ustvarjala legende o sedmeroglavih zmajih in podobnih pošastih, danes pa o Izraelcih in propadlih tajkunih.

 

 Si je kdo od hominis horroris pred nekaj meseci zamislil, o čem bo pisal danes. Zdrava kmečka pamet pove, da obdobje večnega naraščanja pufov ne more trajati večno. Ampak »zdrava kmečka pamet« pomeni konservativno  miselnost. Danes so bili tudi mladi kmečki gospodarji okuženi z miselnostjo trajnostnega razvoja. Spomnim se časov, ko so v času inflacije vsi kupovali hladilnike itd na puf. Preden se je star kmet odločil za kosilnico BCS na puf, je vsaj en mesec razmišljal. Ko je njegov sin kupoval traktor z množico priključkov, je kreditno pogodbo podpisal, ne da bi pogledal hrbtno stran.

 

Nato je sledilo obdobje TRAJNOSTNEGA RAZVOJA. Nakup na puf je pomenil toliko in toliko procentov BDP. Obresti od kredita prav tako. Itd, itd. Proizvodnja je sledila nakupom. Povečanje pufov spet povečanje obresti. Pa tajkuni, ki so bankam podpisovali milijardne pogodbe z milijonskimi obrestmi. Koliko pa so te pogodbe vredne danes? Kurac od ovce!.  Povprečno 25%, pa še to, če bodo sploh še našli kakšnega muša (vosla), ki bo te delnice kupil.

 

 

Nad omenjenim člankom sem bil navdušen zato, ker ena, sicer pripadnica rodu homo horroris, izstopa iz množice lemingov in dela korak nazaj. Ima vsaj malo upanja, da se ne bo utopila v ledenem morju. Seveda, če je ne bo v stilu kakšnega diska množica poteptala.

 

Mogoče pa se bo še kdo izmed hominis horroris razvil v homo futuris, in namesto o grozotah sedanjosti začel pisati o prihodnosti. Žal bo moral pri tem uporabljati lastne možgane. Možgani profesorjev na EF in FDV so žal zakrneli, tako da niti o horrorju ne znajo trezno razmišljati.

 

Slovenija še ni zrela za superračunalnik iz mojega prejšnjega posta, čeprav ima samo enega pravega neandertalskega sovražnika - krapinskega pračloveka iz HR.

 

 

Jaz se polulam na vse članke o recesiji, južni meji, minaretu in Gazi. Imam srečo, da nujno ne rabim nobenega dodatnega denarja (nimam namreč skoraj nič pufov), zato sem svoje nepremičnine zamrznil za boljše čase. Ravno sinoči sem v trgovini s potrebščinami za centralno kurjavo, s kopico instalaterjev debatiral o tem, zakaj rabim T-kose,  polnilne pipe in tuljave. Ker hočem hišo, ki jo je moja žena dobila lani, pripraviti na večletno mirovanje pri minus 20°C, dokler ne bo spet prišla priložnost za ugodno prodajo.

 

Prej ali slej bo spet prišlo do povpraševanja po stanovanjih. Ljudje pač niso več navajeni živeti v kraških jamah.

 

Že pred desetletji, ko sem zidal, so me spraševali, zakaj tako velika hiša. Odgovarjal sem: »Današnja mladina ne bo hotela več plačevati za penzije. Streho nad glavo pa bo rabila. In to je moje penzijsko zavarovanje.«

 

 SEM SE ZMOTIL? 

 

P.S.:

 

Verjetno sem bil takrat preveč črnogled in  prepričan, da bo socialna država že prej crknila. Dokler smo imeli turbokapitalistično državo tajkunov, mi je s  penzijo in eno najemnino stanovanja v Ljubljani uspevalo pokrivati stroške svoje velike bajte in ene nenaseljene stanovanjske hiše. Torej se mi recesija jebe! Hujša kot bo, lažje bom vzdrževal nepremičnine. Pa naj nabijejo še tak davek na nepremičnine. Saj ga bodo plačevali tisti, ki nič nimajo, rabijo pa streho nad glavo 

 

Saj veste tisto, Jelinčičevo. Vzemi vsakemu poslancu po 100 €, znese 9.000 €. Vzemi vsakemu revežu po 1€, znese 1,000.000 ojrov.

Kategorija: miks

KLINC, PA TAKA ELEKTRONIKA !

44 komentarjev 3.01.2009 18:22 1tastar

 

 Dandanes TV postaja kar doma ugotovi, koliko gledalcev trenutno gleda njeno oddajo, mobilni operater v trenutku ugotovi, od kod nekdo kliče ali posluša, policija v manj kot sekundi ugotovi tvojo hitrost, satelit v trenutku izsledi tvoj avto, če imaš vanj vgrajeno sledilno napravo (ki pa bo kmalu obvezna zaradi cestninjenja), vohunski satelit lahko najde izgubljeno žogico za golf, rakete in bombe same najdejo svoj cilj in ga razstrelijo, in še in še stvari, ki si jih navaden zemljan komaj predstavlja.

  

 

Potem pa vsak dan beremo in gledamo na TV, kako iz Gaze švigajo rakete na izraelska mesta, izraelski lovci in helikopterji pa rušijo bajte v Gazi. Brez uspeha. Rakete še vedno letijo. Pa potem Izraelci kopičijo tanke in Patrie na meji z Gazo in grozijo, da bodo prišli peš in s pištolcami in mitraljezi pobili hamasovce.

 

  

Pred kakimi 40 leti sem gledal en film iz 2. svetovne vojne. O satelitih, računalnikih  in policijskih radarjih se jim takrat še sanjalo ni. Japonci so masovno streljali z raketami na ameriške vojake, ki so se vkopali in čakali, da topništvo in letalstvo uniči japonska raketna izstrelišča. Cel bataljon balističnih strokovnjakov je izračunaval, od kod rakete letijo. Potem so ameriški bombniki na tako izračunana izstrelišča zmetali na tone bomb. Ampak rakete so kar naprej letele.

 

Potem pa se je en kaplar s srednjo šolo spomnil na staro modrost, da nič ni tako skrito, kot to, kar je očito. Bombniki so poleteli in zmetali bombe tja, kjer po vseh izračunih raket ni moglo biti. Sledil je en krasen silvestrski ognjemet, raket je bilo konec. Američani so z zastavo in pesmijo jurišali in brez strela zavzeli hrib.

 

 

Danes pa z vsemi računalniki, sateliti in radarji Izraelci ne morejo ugotoviti, od kod letijo rakete in bombardirajo kar na slepo. Jim kdo verjame? Če so res tako nesposobni, naj najamejo nekaj naših policajev, ki drugega kot v radarje buljiti itak ne znajo. Jim bodo v manj kot uri določili vsa izstrelišča, pa še hitrost raket bodo izmerili in položnice za prekoračitev hitrosti napisali. Potem pa sta samo še dve pametni prebojni bombi potrebni in v zrak bodo šla vsa Hamasova skladišča raket.

 

 

Ampak, potem bi bilo vojne prehitro konec.Izraelci ne bi bili več televizijske zvezde, lepo rejeni Palestinci ne bi dajali intervjujev, kako niti do kruha ne morejo priti, svetovni voditelji pa ne bi imeli časa nastavljati se novinarjem in hvaliti vsak svoje rešitve za rešitev problema.

 

Prepričan sem, da se podobno sranje dogaja tudi z Bin Ladnom, pa samomorilskimi teroristi in z diktatorji a la Mugabe.

 

 

Danes praktično ni človeka, ki ne bi imel pri sebi kakšne elektronske naprave: mobilnika, računalnika, pace-makerja, digitalne ure, detonatorja za dinamit, navezan okoli telesa. Tudi vsak avto ima cel kup elektronskih elementov. Vsaka od teh naprav oddaja značilno elektromagnetno polje. Z detektorji je možno od daleč spremljati zanimivo osebo in v evidenco vnesti značilno frekvenco. Torej lahko s satelitom spremljaš dotično osebo na vsakem koraku. Z bombo ali raketo, programirano na to frekvenco, lahko vsako tako osebo ubiješ. Rusi so se tako že znebili enega čečenskega upornika (se ne spomnim imena).

 

Ne mi reči, da Američani ne vejo, kje je Osama Bin Laden. Prav tako uporniki v Zimbabveju lahko v vsakem trenutku dobijo podatek, kje je Mugabe. Seveda, če jim Američani dajo ta podatek. In zakaj se potem teh tipov ne znebijo?

 

Ker jih rabijo. Tako kot tudi izraelska vlada rabi živ Hamas. Brez sovražnikov nobena vlada na svetu ne more preživeti. Ker brez sovražnikov je nepotrebna. Namesto premierov in ministrov bi državo lahko upravljal dovolj inteligenten računalnik. Verjetno precej bolj inteligenten od celotne vladne ekipe in državne administracije. Narod pa rabi vlado, ne pa Big Brotherja. Koga pa bo kritiziral za napačne odločitve, ali pa magari za slabo vreme. Torej narod rabi sovražnike. Brez njih bi bil en sam dolgčas. 

 

Rabi jih kot boga. Že François-Marie Arouet VOLTAIRE je rekel: “Če ne bi bilo   Boga, bi si ga morali izmisliti!!!”

 

ZAKLJUČEK

Vojne morajo trajati. Morajo biti krvave. Morajo se odvijati pred očmi TV gledalcev.

 

AVE CAESAR, MORITURI TE SALUTANT! In narod v areni uživa in ne misli na kruh.

 

Kategorija: miks

JEZIKOVNI KOTIČEK 4

15 komentarjev 2.01.2009 14:14 1tastar

 

Že dolgo je tega, ko sem  nazadnje pisal v Jezikovni kotiček. K ponovnemu pisanju pa me je spodbudil srh, ki me spreletava vedno, ko poslušam TV reklame.

 

Spreletava me ob škandaloznem naglašanju tujih besed. Ne zamerim neizobraženim napovedovalcem in igralcem, ki berejo tekst. Pač nimajo smisla za tuje jezike. Čudi pa me, da se ob tem ne zganejo ne režiserji, ne uredniki, in da svojih reklam očitno sploh ne poslušajo uvozniki, trgovci in lastniki blagovnih znamk. Seveda s tem kvarimo tudi pogovorni jezik povprečnih Slovencev, ki EVRO izgovarjajo z ozkim E, čeprav še nikoli nisem slišal , da bi kdo tako izgovoril besedo EVROPA. Tako me je spreletavalo, ko je nekoč Kardelj v zvezni skupščini govoril v srbohrvaščini in vztrajno izgovarjal ozki E in mehki L.

 

V zadnjem času me iritirata zlasti dve reklami. Za čaj TEEKANNE in za ležišče DORMEO ROLLUP.  Nekaterim pač ne gre v glavo, da tako kot imamo Slovenci besede, sestavljene iz več besed (na primer PODPREDSEDNIK, naglasimo vsako besedo zase: PÓD PRÉD SÉDNIK), jih imajo še več drugi narodi.

 

Tako je beseda TEEKANNE sestavljena iz dveh besed: TÉE in KÁNNE. Napovedovalec pa jo izgovarja v eni sapi kot TÉKANÉ. Pri tem ne pozna niti

pravila, da se podvojen soglasnik tudi v resnici komaj slišno izgovori kot dva enaka soglasnika. Torej se ne more izgovoriti drugače kot z naglasom na  samoglasniku PRED podvojenim soglasnikom. Tudi v slovenščini: PREDDVOR ne more biti PREDVÓR, ampak samo PRÉDDVOR.

 

Druga beseda pa je tista, ki jo izgovarja znan slovenski igralec in direktor enega od gledališč: Dormeo ROLLUP. Naglaša jo RÓLAP, kot da gre za eno besedo. V resnici pa je sestavljena iz dveh: ROLL in UP. Torej vsaka s svojim poudarkom (kot preddvor). Torej pravilno RÓL  ÁP.

 

Včasih v noben časopis, zlasti pa ne na radio in televizijo ni prišel noben zapis, ki ga ne bi pregledal lektor. Kje so tisti časi, kje je komisija za pravilno slovenščino?

 

Kategorija: miks

PAHORJEV MEIN KAMPF

20 komentarjev 18.12.2008 14:13 1tastar

Moj novi blog.siol.net blog

 

Nikoli nisem bil pretirano nagnjen k prebiranju  avtobiografskih zapiskov.Čeprav sem sam napisal nekaj takega  v

Moj Curiculum vitae

 

Se rajši izogibam člankom, ki bi me razkrili. Svoje resnice  NE PRODAJAM. Če ji kdo ne verjame, naj to izrazi v komentarju. Uživam, če se kdo ne strinja z mano. Navajen sem, da operiram z močjo argumentov, nikoli z argumenti moči.

 

In kaj sem hotel povedati???

 

 

Pahor je mlad politik. Verjame, da s svojim obrazom in močjo svežine prepriča svoje pristaše.  Privoščim mu, da s to »finto« uspeva pri okorelih komunistih in hrvaških politikih. Meni je nekaj podobnega uspevalo!

 

Tudi Janša je uspeval z isto finto.  Najprej Pučnikova Social demokratčina partjia.Tudi Hitlerju je uspelo. Najprej Najprej Nazional Sozialistische Demokratische  Arbeits Partei. Potem pa…..

 

Kdo še verjame v Socialno  demokracijo?  VOSLI!

 

 

Prav vam je. Kdor verjame v takšno oslarijo, kot je socializem, naj SE GRE SOLIT!

 

 

 

Kategorija: miks

KAJ NAS ČAKA?

32 komentarjev 16.12.2008 16:56 1tastar

 

 

Ameriška avtomobilska industrija pričakuje, da ji bo iz krize pomagala vlada. Evropska komisija bo ustanovila sklad 200 milijard, v katerega bodo prispevale vse članice. Nato pa se bodo iz tega sklada financirale banke in perspektivne gospodarske panoge. Tudi slovenska vlada pripravlja nekaj podobnega.

 

 

 

Je to tržno gospodarstvo? Je to kapitalizem s prosto konkurenco? Je to na pol socializem? Je to državni kapitalizem? Je to Leninova NEP? Je to new deal? Je to vojno plansko gospodarstvo? Je to fašizem? Je to intervencionizem?

 

 

Rekel bi, da vsakega nekaj. Za vse te gospodarske oblike je značilna aktivna vloga države in politike v ekonomiji. Vsemogočna država odloča, kaj so to prednostne naloge, kaj nacionalni interes, kaj naj živi in kaj naj propade.

 

Važno je, da narod misli, da država skrbi zanj in da misli namesto njega. In ji ploska, pa čeprav z na pol praznimi želodci!

 

Pa se jaz, ki nisem navajen ploskati, vprašam: KAJ PA JE DRŽAVA? Je to vlada, je to predsednik države ali monarh, je to parlament? NE!  DRŽAVA SO BIROKRATI, ki delujejo v imenu države.

 

 

 

 Država so uradniki od državnega sekretarja navzdol, država so evrokrati v Bruslju, država so uradniki v Obamovi administraciji.

 

Vse to smo (po ruskem vzorcu) imeli razvito v Jugoslaviji. Zvezna skupščina je sprejela plan, ki so ga pripravili birokrati v CK ZK. Izvajali pa so ga birokrati na ministrstvih, državnih skladih, bankah in udbovskih podjetjih. Na terenu pa lokalni birokrati in direktorji lokalnih podjetij.

 

Potrebe lokalne skupnosti so se ugotavljale po partijski liniji “demokratičnega centralizma”. Župan, partijski sekretar ali vpliven direktor si je nekaj zamislil, potem po partijski liniji posredoval navzgor in ko je dobil “žegen”, začel izvajati. Občinski partijski sekretar je sklical lokalne direktorje in določil, koliko bo kdo prispeval. Če ne…. 

 Splošne družbene potrebe so se na podoben način ustvarjale in realizirale na republiški ravni. Najpomembnejše pa na zvezni.

 Federacija je urejala razvoj in financiranje vojske, zunanjo politiko, zlasti pa razpolaganje s takrat najredkejšo in najbolj dragoceno dobrino: DEVIZAMI! Za Jugoslavijo je bila značilna stalna finančna kriza. Ne z dinarji, te so natiskali po potrebi. Zato inflacija! Deviz pa ni bilo nikoli dovolj. Pa še te so komaj zadostovale za nujne nakupe vojaške opreme. Vse drugo pa na kredit. Dokler je bil živ Tito, smo še dobili tuje kredite. Potem pa katastrofa.

 

 

 

 Zato je država s posebno skrbjo regulirala zunanjo trgovino in devizno politiko. Vsak zunanjetrgovinski posel je šel skozi birokratsko sito. Brez »štambilja« ni nič šlo ven, še manj noter. Večina zunanje trgovine se je odvijala klirinško, torej z vsako (zlasti vzhodno) državo po načelu: kolikor izvoza, toliko uvoza. Za obračun vrednosti izvoza in uvoza se je uporabljala blagovna lista, na kateri so bile dobrine ovrednotene v obračunskih dolarjih. Vrednost takega »dolarja« je bila daleč od tečaja US$.

 (Okrugli štambilj =žig zveznih uradov je bil ogromen. Razdeljen je bil na 6 trikotnih polj, v katerih je bil napis v  srbohrvaščini (latinica in cirilica), slovenščini, makedonščini(cirilica), madžarščini in albanščini: SOCIALISTIČNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA in naziv ministrstva in organa. V sredi je bil jugoslovanski grb.)

 

Izvoz na konvertibilno področje pa je večinoma potekal preko udbovskih veletrgovskih podjetij. Tako je država imela vse pod kontrolo, delno pa je lahko tudi zaslužila, če je domačemu podjetju plačala manj kot je izterjala od kupca.

Od prejetih deviz je izvozniku ostalo za prosto razpolaganje le nekaj odstotkov, tako imenovana retencijska kvota. Za te devize so podjetja praviloma kupovala opremo, delno pa so jih tudi prodale trgovskim podjetjem za uvoz blaga široke potrošnje. Seveda so za to zaračunale krepke zneske, tako imenovano šticungo. Zato so bile cene uvoženega blaga v jugoslovanskih trgovinah nekajkrat višje kot v tujini.

 

Večino opreme pa so morala podjetja uvažati na blagovni kredit. Dobavitelj je moral prodati opremo na kredit z nekajletno odplačilno dobo. Vendar za kupca v Jugi to ni bil kredit. Kredit je odplačevala ena od zveznih bank, koristnik pa ji je moral devize plačati vnaprej. In pa, seveda, visoke provizije. Tako je bila oprema, uvožena na »blagovni kredit«, krepko precenjena. Tudi tuji izvoznik namreč blaga ni financiral iz svojih sredstev, ampak je terjatev prodal na borzi. Tečaji na borzi pa so le redko presegali 50% vrednosti posla. Enkrat so mi na newyorški borzi ponujali reodkup jugoslovanskih dolgov po 27% vrednosti. Seveda bi za tak posel moral imeti prešvercane devize v tujini.

 (Se čudite, odkod nekaterim udbomafijcem kapital za nakup podjetij v 90 letih?)

 Reprodukcijski material in rezervne dele, pa so podjetja uvažala po sistemu GDK (generalna devizna kvota). Ta je predstavljala približno 30% jugoslovanskega deviznega priliva, razdeljevale pa so ga komisije pri Zvezni gospodarski zbornici. na Terazijah br. 29. Podjetja so se že v republiki metala na zobe, da so bili njihovi predstavniki imenovani v komisijo. Predloge za komisijo pa so pripravljali birokrati na zborničnih združenjih. Od njih je bilo odvisno, koliko pogače bo komu pripadlo. Zlata jama za korumpirane uradnike!

 

 Danes devize niso več problem, saj tudi doma kupujemo za devize. Problem pa je omejena višina razpoložljivega denarja. Vidite, kako hitro in brez državnega ukrepanja je konec inflacije, s katero so nas mediji strašili še pred enim letom?

 Kar me pri reševanju finančne krize skrbi, je ravno ukrepanje držav. Se pravi, da bodo imeli blago in škarje v rokah ravno tisti, ki imajo najmanj pojma o gospodarstvu: državni uradniki, politiki ter »modri« profesorji in ekonomski svetovalci - teoretiki brez prakse v gospodarstvu.

 Zlasti uradniki in politiki pa so najbolj dojemljivi za korupcijo. Kako lahkotno je delati s tujim denarjem, pri tem pa še kaj postrani zaslužiti. Pravzaprav so tako delali tudi bankirji, ki so denar varčevalcev zapravili za tvegana vlaganja. Pa borzni posredniki, davčni svetovalci in množica investicijskih skladov. Delili so si visoke nagrade, ko pa se je zalomilo, so se spomnili na univerzalno molzno kravo - državo. In se predali v roke potencialno korumpiranih uradnikov.

 

In kaj nas čaka? Konec finančne in gospodarske krize? BREZ DVOMA, DA! Ampak ne tako, kot si to predstavljajo politiki.

 Korupcija je najbolj zanesljiv način za padec vlade in celo za propad družbenega sistema. Vsesplošna korupcija uničuje sistem vrednot. Brez vrednot pa ne more delovati niti politični, niti ekonomski sistem. Noben državni udar, nobena revolucija ne more tako temeljito spremeniti sistema, kot če se sistem zruši sam vase. Tako je propadel socializem, tako lahko propade tudi globalizacija.

 Načelo svobodne konkurence in razvoja na osnovi lastne sposobnosti in kvalitetnih virov je edino, kar lahko ozdravi gospodarstvo. Seveda pri tem propade množica špekulantov in nesposobnih gospodarstvenikov. Žal se poveča število nezaposlenih, ki niso živeli od svojega dela. Saj je bilo njihovo delo zlorabljeno za prikrivanje nesposobnosti lastnikov in managerjev.

 

Sedanji ukrepi ameriške in evropske administracije žal samo kratkoročno prispevajo k ohranitvi nenormalnega stanja, v katero je svetovno gospodarstvo zabredlo po zaslugi »razvoja« na osnovi špekulativnega zaslužkarstva brez dela.

 

BREZ DELA NI JELA!

Tako so nas učili nekoč. Pozabljena in zastarela vrednota?

 

Kategorija: miks

MLEKO

15 komentarjev 15.12.2008 18:03 1tastar

BIL SEM MLEKAR

 

Ne bom hvalil lastnosti mleka. Te  snovi, ki prihaja (kot trdi reklama) iz zelenega v belo, čeprav ne poznam nobene matere, ki bi med dojenjem jedla travo.

 

Danes se mleko kupuje v papirnatih škatlah in vsebuje od 0,1 do 3,5% mlečne maščobe. Razlika do polne vrednosti pa se imenuje surovo maslo ali pa sladoled. Najbolj domiselne so Ljubljanske mlekarne, po novem MU, ki mleko z 0,5% maščobe prodajajo dražje od tistega s 3,5%, čeprav pridelajo še več Maxima, ki se mu ni mogoče upreti.

  

 Nekoč so kmečke gospodinje pravkar namolženo mleko kuhale v krušni peči v glinastih vrčih, ki so jih potem iz peči jemale s posebnim orodjem, imenovanim burklje ali furkle (na spodnji sliki levo 3.orodje, naslonjeno na steno) . Na vrhu mleka se je naredila debela plast zapečene smetane, ki so jo ali shranile, ali pa skupaj z mlekom zlile na skledo ajdovih žgancev.

 

 

 

Potem je vsa družina skupaj s hlapci jedla žgance z mlekom iz skupne sklede. Po navadi z lesenimi žlicami.

 

 

 

 

Ko je izbruhnila 2. svetovna vojna in po njej še grozovitejša svoboda, je bilo v mestih mleko na karte. Za vsakega otroka je na dan pripadalo po 2 deci mleka, ki ga je mlekarica s posebno pocinkano merico na dolgem ročaju zajemala iz 50 litrske kante in ga po lijaku vlivala v steklenico, ki jo je kupec moral prinesti s sabo.

 

 

 

Občasno so nam Amerikanci pošiljali mleko v prahu. Imenovali smo ga »od Trumanke mleko« za razliko od jajc v prahu: »Trumanovih jajc«.

 

Ko se je Tito skregal s Stalinom, so se začeli zlati časi. Karte so ukinili, ostale so samo še točke za obleko in čevlje. Mleko so začeli polniti v litrske in pollitrske steklenice in naenkrat ga je bilo dovolj za vse, tudi za odrasle. Stanoval sem v bližini mlekarne in gledal skozi okno ženske, ki so v šlafrokih in s papirnimi papilotami v laseh stale v vrsti pred mlekarno. In opravljale in opravljale.

 

   papilót  -a m (ọ̑) žarg. navijalka: navijati (lase) na papilote ♪

 

 

 

Ker so bili hladilniki takrat še redek luksuz, je bilo treba mleko kupovati vsak dan sproti. Tudi v nedeljo (od 5. do 8.ure zjutraj). Da bi gospodinje rešili zmrzovanja ob 5.uri zjutraj (in jih prikrajšali za opravljanje), so si mlekarne po ameriškem vzoru omislile dostavo mleka na dom.

 

  In tako sem postal MLEKAR. To je bila najpogostejša študentska zaposlitev. Vsak mlekar je dobil svoj tricikel (nič avta, pa nobene halje ali klobučka kot v Ameriki) in svoj rajon. Od vsake steklenice si dobil določen honorar. Pridobivanje strank je bila tvoja dolžnost. Več si jih imel, več si zaslužil. Pri tem je bila najbolj zaželena hitrost. Počasni so mleko dostavljali prepozno, zato so stranke izgubljali. Če pa si bil hiter in prijazen, in upošteval tudi posebne želje strank (saj vem: takoj ste, pokvarjenci, pomislili na posteljne usluge. Mislil sem na zmanjšane ali povečane dnevne količine mleka), si bil od ust do ust pohvaljen in zaslužek je bil kar precejšen.  Sem se pa pošteno prešvical z lavfanjem po vseh tistih stopnicah!

 

 

Dodatno pa me je hvalila še mlekarica, t.j. poslovodkinja mlekarne. Ker je imela svoj dodatni vir zaslužka (zjutraj je prišla že zgodaj v mlekano in previdno odpirala steklenice, nato pa iz njih pobirala smetano, ki se je naredila na vrhu. Smetano je pretočila v posebno steklenico in jo potem prodajala. Jaz sem to vedel, pa je nisem izdal. Zato mi je dovolila, da sem sam kasiral pri strankah na domu. Lep trinkgeld je padel, pa še marsikatero steklenico mleka sem prodal na svoj račun. Izmaknil sem jo v mlekarni, pri tem pa pazil, da je bil moj dobiček vedno manjši od mlekaričinega postranskega zaslužka. Druge mlekarice so jamrale, kako jih mlekarji goljufajo, moja pa je vedno govorila: »Moj je pa tako pošten!«

 

Ampak enega dogodka pa vse življenje ne bom pozabil. Ko sem tricikel na klancu naslonil ob pločnik in s košaro mleka tekel po stopnicah k strankam, se je tricikel izmaknil in zdrvel po klancu. Ko sem prišel iz bloka, je tricikel ležal kakih 20 metrov naprej, PREVRNJEN! Razbitih kakih 20 polnih steklenic in najmanj toliko praznih.

 

Ne bi si mislil, kako grozno izgleda 20 litrov razlitega mleka na asfaltu. Kamor pogledaš, vse belo. Mastno, bleščeče! Skoraj tako kot bela kri. Bolj grozno je bilo le, ko je nekdo padel iz avtomobila in si razbil glavo ob robu pločnika. Tudi takrat se je zdelo, kot da je pol Ljubljane krvave.

 

 

Postavil sem tricikel pokonci in začel pospravljati. Kar se je pač dalo. Vedel sem, da voznik tovornjaka, ki pride dopoldne po prazne steklenice, pogleda »štos« žičnih košar od strani in s pogledom oceni, če so polne. Zato sem začel zlagati raztresene steklenice. V prvo vrsto cele, v zadnjo vrsto take, ki jim je odletelo dno. Nekatere pa so počile po dolgem. V srednjo vrsto sem zložil polovice takih steklenic tako, da je celi rob gledal naprej. Tako mi je uspelo »napolniti« kar precej košar. Le za manj kot 10 steklenic sem moral priznati primanjkljaj, ki so mi ga odtegnili pri plačilu.

                                                                                                     

 

 

Pa so Ljubljanske mlekarne takrat vseeno poslovale uspešno. Koliko morajo pokrasti šele danes, da imajo non stop izgubo.  MUUUUUUU……..!

 

Kategorija: miks

PAHORJEVE TEŽAVE

7 komentarjev 5.12.2008 10:48 1tastar

Z namestitvijo Rupla v svoj kabinet si je Pahor zavaroval prsi pred napadi s strani SDS. Zdaj pa ima težave s trojčkom, ki so bile pričakovane. Že zdavnaj sem svaril pred nevarnostmi in predlagal veliko koalicijo SD -  SDS brez LDS in Zares. Tudi večina glasovalcev na TV jo je podpirala.

 

Svojo nenačelnost je prva pokazala Katarina, ko se je izmaknila odgovoru na vprašanje o Ruplu. Je pa namesto nje odgovoril njen podpredsednik dr. Slavko Ziherl. Z odstopom z mesta državnega sekretarja. Morala pa bi odstopiti kar predsednica sama. In Pahor bi izgubil par glasov.

Problem pa bo vsem gnevom izbruhnil, ko se bo vlada hotela resno spoprijeti z reševanjem finančne in krize in  krize zmanjševanja potrošnje, pa brezposelnih, minimalnih plač, pokojninami. Pa z deflacijo, ki bo še dodatno vplivala na odpuščanje delavcev. Tu so stališča SD in ZARES diametralno nasprotna, da o DeSUSovem navijanju niti ne govorimo. Nujno bo prišlo do tega, da bodo proti Lahovnikovim reformam družno glasovali poslanci SD in SDS.

 

Potem pa do glasovanja o interpelacijah in o konstruktivni nezaupnici ni več daleč. Sedanji koaliciji štirih ne napovedujem dolgega življenja.

Kategorija: miks

Dodatek k staroslovanskim bogovom

21 komentarjev 1.12.2008 09:53 1tastar

DODATEK:

 

Ker je nekdo razširil zadevo še na neslovanski izvor Slovencev, dodajam še nekaj dodatnih pojasnil in linkov:

 

(Neslovanom se opravičujem, ker se mi ni ljubilo prevajati in sem hrvaške in srbske tekste pustil neprevedene. Saj obstoja tudi slovensko-srbohrvatski slovar.)

 

 

A Asklepij D Dioniz E Eol Eros Eroti F Fobos (mitologija) H Had Hefajst

H nadalj. Helij (mitologija) Hermes Himen (mitologija) Hiperion Hipnos I Inah K Kronos O Okean P Pan

P nadalj. Pont Pozejdon Priap Prometej T Tanatos U Uran (mitologija) Z Zevs

AFRODITA

 APOLON

  ARES

  ATENA

  DEMETRA

  DIANA

  HEFAJST

  HERA

  HERMES

  HESTEJA

  POZEJDON

  ZEVS

Rimski bogovi

http://209.85.129.132/search?q=cache:pAaXp-DGrMkJ:www.druga.org/~raz00a/2a/zasolo/kbrimskakultura.doc+rimski+bogovi&hl=en&ct=clnk&cd=13&lr=langhr|langde|langsr|langsl

 

Staroslovanski bogovi

• Bjelobog, rekonstruirani svijetli bog, upitnog postojanja
• Černobog (Crnobog), bog tame, zla i nesreće
• Dabog (Daždbog, Daba), bog sunca, kiše
• Danica, personifikacija istoimene zvijezde
• Davor (Rugovit), sedmoglavi bog rata
• Dzidzilelya, poljska boginja djece
• Hors, bog sunca
• Jarilo, bog proljeća
• Jarovit (Gerovit), bog rata
• Kupalo, boginja uroda, obilja i veselja
• Lada, boginja ljubavi, ljepote i proljeća, usporedi: Afrodita
• Morana, boginja smrti i zime
• Nia-Nya, poljska boginja smrti
• Pagod, bog lijepog vremena
• Perun, bog gromovnik i zaštitnik pravde, vladar neba, usporedi: Zeus
• Perunika (Perperuna, Dodola), braniteljica pravednosti u braku
• Pikutik, bog mrtvih
• Radogost, bog gostoprimstva
• Semenik (Karas), bog jela i pića
• Slava, boginja časti, junaštva, slave i pobjede, usporedi: Nika
• Stribog (Stribor), bog vjetra i šume
• Svarog (Svarun), stvoritelj svijeta, prvi bog sunca
• Svarožić, bog svjetlosti, sunca i topline
• Svantevid (Svetovid), četveroglavi bog rata i proricanja
• Triglav, troglavi bog
• Veles (Volos, Voloh), bog zemlje, ratarstva, zaštitnik pastira, ali također i voda i podzemlja, prijevare, Perunov protivnik, ratnički bog (općenito štovano božanstvo)
• Vesna, boginja mladosti, proljetne radosti i bujnosti
• Vida, zaštitnica bračne sloge, usporedi: Hera
• Vodan (Vodna), bog voda, rijeka i mora, usporedi: Posejdon
• Voloska, zaštitnica kućnog ognjišta i doma
• Zermagla, boginja zime
• Zimstrla, boginja protivnica zime, družica Pagoda
• Zora, personifikacija zore.
• Živa i Žibog, božanstva života i plodnosti

 

Germanski bogovi

 

     

BOGOVI I LEGENDE

 

    Alvis (germanska mitologija) Njegovo ime znači sveznajući, mudar, razborit. Bio je pripadnik rase pautljaka. U zamenu za oružje koje je iskovao za bogove, bila mu je obećana Thrud, Thorova kćer. Thoru se to nije svidelo pa je izazvao Alvisa na test znanja kako bi zaustavio venčanje. Rekao je Alvisu da mora dokazati da njegova velika mudrost nadmašuje njegov nizak rast. Thor je je produžio test do izlaska sunca. Sunčevi zraci su pali na patuljka, a svi patuljci se pretvaraju u kamen dodirnuti sunčevim zracima.

Amma Velika majka u nordijskoj priči o nastanku sveta, Amma ili baka.

Andhrimnir Kuvar u Valhalli, ELDHRIMNIR- posuda u kojoj kuva Andhrimnir.

Andlang, Vidblain Još dva carstva bogova malo dalje od ostalih.

Angerboda (nordijska mitologija) Ženski zimski div, supruga boga Lokia. Rodila je troje dece: Jormungand (midgardska zmija koja je narasla tako velika da je okružila celu zemlju), Fenrir ili Fenris (vuk Ragnarok) i Hel ili Hella (kraljica smrti).

Arnamentia Germanska i britanska boginja izvora.

Arvak i Alsvinn Konji koje vozi Sol (Asyniur) i koji je hlade duvajući joj ispod ramena.

Asgard Dom nordijskih bogova, zemlja Aesira. Onaj koji želi stići do Asgarda mora preći most Bifrost (duga). Asgard je bio podeljen u veliki broj odvojenih kraljevstava. Svakim je vladao drugi bog. Valhallom je vladao Odin, Thrudheimom Thor itd. Zidove oko Asgarda je izgradio Hrimthurs, koji je kao platu zatražio ruku Freye, sunce i mesec. Odin je pristao na to ako se zidine izgrade u roku od šest meseci. Hrimthurs je imao magičnog konja Svadifaria koji mu je pomagao u poslu. Na užas Odina i svih bogova, a posebno Freye, Hrimthurs je skoro već sve završio, ostala su mu još dva dana. Loki zavara Svadifaria i odmami ga podalje od njegovog posla. Hrimthurs nije stigao završiti posao bez Svadifaria u zadanom roku stoga mu ništa nije plaćeno.

Askr i Embla (nordijska mitologija) Prvi čovek i žena, od njih je nastala cela ljudska vrsta. Stvorili su ih Odin i njegova dva brata iz tri debla.

Asyniur Ženski Aesir, boginja.

 

 

 

 

 

 

 

Balder, Baldur (nordijska mitologija) Balder je bio drugi sin Odina i Frigge. Njegova majka je zatražila zakletvu od svih biljaka, stvorenja, elemenata i metala da mu neće nauditi. Svi su zakletvu položili osim biljke imele koja je smatrala da je premlada i premala da bi mu mogla nauditi. Tako se smatralo da je Balder imun na sve pa bi drugi bogovi iz zabave bacali stvari na njega. Loki, bog prevare, je nagovorio Hoda (Hod,Hoder), slepog boga i Balderovog brata, da baci koplje izrađeno od imele na Baldera. Balder je odveden u Hel i Frigga moli Hellu da joj kaže što se može učiniti kako bi se Balder vratio iz mrtvih. Hella odgovara da će ga vratiti među žive ako će svako živo biće plakati za Balderom. Sva živa bića su žalila, osim starice Thokk, koja je ustvari prerušeni Loki. Baldur tako i dalje čeka u Helu sa svojom suprugom i vratiće se ponovo tek nakon Ragnaroka kako bi pomogao u vladanju novim svetom.

 

 

Balder, Baldur

     

 

    Forseti,Forsetti (nordijska mitologija) Bog pravde i meditacije. Sin Baldera i Nanne.

Frigg, Frigga, Frija, Fricka (nordijska mitologija) Boginja neba, kćerka Fjorgyne, boginje zemlje. Frigga je Odinova žena, majka Baldera i Hotha. Zaštitnica je braka i majčinstva. Frigga zna sudbinu svakog bića, ali je nikad ne otkriva. Kao Odinova žena bila je poznata i pod imenom Kraljica nebesa. Središnje je božanstvo Asgarda gde se nalazi i njena dvorana Fensalir (”vodene dvorane”).

 

 

 

 

 

 

 

Hel (nord. mitologija) Boginja mrtvih, kćerka Lokia i Angerbothe (Angerboda), vlada Niflheimom, pola je crna, pola bela ili pola živa, pola mrtva. Stanovala je ispod jednog od tri korena svetog drveta Yggdrasila i stanuje u svojoj hali, Elvidnir (beda, nevolja) u podzemnom svetu Nilfheima (Helheim), Svetu tame. Odgovorna je za bolesti, epidemije, katastrofe

 

Kornjunfer

     

 

Odin, Odhinn, Woden, Wodan, Woutan

     

Poshjo-akka

     

 

 

 

 

Rana Nedia

     

 

     

Snotra

Sunna (nordijska mitologija) Boginja sunca.

Thor

     

 

Valaskialf

     

 

 

     

 

 

http://hr.wikipedia.org/wiki/Germanskamitologija

 

http://www.stormfront.org/forum/showthread.php?t=325862

 

http://hr.wikipedia.org/wiki/Slavenskamitologija - ZoraiDanica

 

 

 

Asi [uredi]

Odin, često zvan i Svih Otac, smatra se najstarijim i najmoćnijim od svih bogova. Tor ili Vignir najstariji je Odinov sin. Baldr je među bogovima najomiljeniji. Sin je Odina i Frigg, suprug Nanne, otac Forsetija. Bragi je sin Odina i Gunnlög, kćeri diva Suttunga. Heimdall, Hallinskidi ili Gullintanni poprilično je enigmatičan bog; govori se da je sin devet majki koje su jedna drugoj sestre. Tyr je bog rata. Loki, zvan i Lopt i Hvedrung, zapravo nije bog iako živi s njima u Asgardu. Vidar je sin Odina i žene–diva Grid. On je najjači bog nakon Tora. Osvetit će smrt očevu tako što će ubiti vuka Fenrisulfa.

Hodr je slijepi bog, ubio je svog brata Baldra.

Vani [uredi]

Njord je bog mora. Frey; zove se još i Frö, Atridi i Menglad, a nekad se zvao i Yngvi. Freyja, Mardell ili Syr božica je ljubavi i ljepote. Frigg ili Hlin Odinova je žena, majka je mnogih bogova. Henir (Ve) i Lodur (Vili) Odinova su braća koja su mu pomogla stvoriti svijet i ljude. Ull je bog zime; Sifin je sin i Torov posinak. Najbolji je klizač i strijelac.

http://grskibogovi.zvezdica.net/

 

Irij je staroslavenska riječ koja, ka i riječ nav, označava raj. Pojavljuje se u Velnesovu knjigu, u sklopu jedne mitske priče.

• Izvod iz Velnesove Knjige:

Krilata boginja blista dugim bojama koje predstavljaju vrhunac posvećenosti. Ona oglašava,predvodi i upravlja bojem, da bi zatim ranjenike osvježila živom vodom (Kosovka Đevojka), a poginule heroje odvodila u irij - raj.

• Takođe u Velnesovu knjigu piše da:

Nordijska mitologija (uvjetna podjela)
Asi (bogovi)	Baldr, Bor, Bragi, Búri, Dag, Delling, Forseti, Heimdall, Hermod, Hodr, Kvasir, Loki, Magni, Modi, Od, Odin, Tor, Tyr, Vali, Vidar
Asi (božice)	Bil, Eir, Fulla, Gefjun, Gna, Hel, Hlin, Idun, Jord, Lofn, Nott, Saga, Sif, Sigyn, Sjöfn, Snotra, Sol, Syn, Var, Vor, Trud
Vani (bogovi i božice)	Frey, Freyja, Frigg, Gullveig, Nerthus, Njord, Skadi, Ull, Vana, Ve, Vili
Norne (suđenice)	Urd, Verdandi, Skuld
V

Irij ili raj simbolično je doživljavan ka livade Svaroga. To je bilo mjesto đe su se umrli sastajali sa svojim precima. Takođe, po vjerovanju Starih Slavena Boginja Lada je do proljeća živjela u Iriju kad se budila noseći za sobom proljeće.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Venetska mitologija

 

Za tiste, ki prisegajo na venetski izvor Slovencev, pa sem poiskal še nekaj linkov. Pa tudi tam gre za iste bogove kot pri vseh indoevropskih narodih.

 

 

 

http://sloveneti.tripod.com/veg/s/Gr/grMyth-zgodbes.html

 

http://sl.wikipedia.org/wiki/Venet%C5%A1%C4%8Dina

 

http://sl.wikipedia.org/wiki/Venetskateorija

 

 

Še pred Veneti pa sta pater Tomažič in pesnik Bor prisegala na etruščanski izvor slovenščine.

 

 

 

http://sl.wikipedia.org/wiki/Etru%C5%A1%C4%8Danska_mitologija

Etruščanski bogovi in božanstva

Pogosto etruščanske bogove in božanstva kar enostavno vzporejajo z grškimi in rimskimi bogovi in božanstvi kar je v praksi možno samo deloma. Odnosi v etruščanskem panteonu bogov in božanstev so namreč precej drugačni kot so v grškem in kasnejšem rimskem panteonu, zato je treba vzporednice v spodnjem zapisu bogov in božanstev poimenovanih pri Grkih in Rimljanih jemati z rezervo:

• Tinia-vrhovni bog-(pošilja različne strele-bliske): (gr.-Zeus), (rim.-Jupiter)
• Uni-žena Tinia : (gr.-Hera), (rim.-Juno)
• Menrva-boginja znanja in bojevanja- : (gr.-Atena), (rim.-Minerva)
• Turan-boginja lepote- : (gr.-Afrodita), (rim.-Venera)
• Laran-bog vojne- : (gr.-Ares), (rim.-Mars)
• Fufluns-bog vina- : (gr.-Dionizij), (rim.-Bakhus)
• Artumes-boginja lova- : (gr.-Artemis), (rim.-Diana)
• Aplu-brat Artumes- : (gr.-Apolon), (rim.-Apolon)
• Turms-bog trgovcev in pomorščakov- : (gr.-Hermes), (rim.-Merkur)

Manjša božanstva so še: Selvans, Sans, Culsans, in mnoga druga.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kategorija: miks

STAROSLOVANSKI BOGOVI

2 komentarjev 29.11.2008 18:15 1tastar

 

 

Nekomu je šlo v nos, ko sem na blogu

http://1tastar.blog.siol.net/2008/11/27/minaret-zvonik/

omenil, da so praslovanski bogovi samo praslovanska različica germanskih bogov.

 

Da to dokažem, sem se moral poslužiti hrvaških, srbskih in nemških virov na internetu, ker slovenskih enostavno ni.

 

Pravzaprav moja trditev le delno drži. Tako germanska (alemanska, merovinška in nordijska mitologija izvira iz indoevropske mitologije in je podobna kot starogrška in rimska mitologija. Za vsa ta praverstva (težko bi rekel poganska, saj nimajo ničesar skupnega z afriškimi in vzhodnoindijskimi animisti) imajo skupno: nebesa (slov.: IRIJ, germ.: ASGARD), vrhovnega boga (slov.: Perun, germ.: Odin), bogove, heroje, vile in škrate.  Podobno kot pri Grkih in Rimljanih (Olimp - Eden, Zevs - Jupiter, božanstva, Heraklej - Herkul, prerokinje - vestalke)

 

Pa naštejmo slovanske bogove in njim ustrezne germanske. Še bolje nordijske, ker so bili Skandinavci pozneje pokristjanjeni kot ostali Evropejci, zato se je tam obdržalo več starih imen.

 

Nekaj slovanskih božanstev

            in njihovih germanskih pandanov

•  Perun, bog gromovnik in zaščitnik pravic, vladar neba: Zeus             
•              Odin, Odhinn, Woden, Wodan, Woutan              Glavni in najstarejši bog v nordijski mitologiji, bog modrosti, pesništva, magije in vojne
•   Jarovit, (Gerovit), bog vojne     
• Svantevid (Svetovid), štiriglavi bog vojne
•  Triglav, troglavi bog

                       Tyr, Tiu, Tiw, Tiv, Tiwaz (nordijska mitologija) Sin Odina in Frigge, Thorov mlajši   

                      brat, bog vojne in pravice

        Dabog ,(Daždbog, Daba), bog sonca, dežja

•               Brono,(nordijska mitologija) Balderov sin, bog dnevne svetlobe.
  ,(nordijska mitologija) Balderov sin, bog dnevne svetlobe.
    
• Svarog (Svarun), stvarnik sveta, prvi bog sonca
•               Hors, bog sonca
• Vodan (Vodna), bog voda, rek in morja: Posejdon
  Aegir (Eagor) germanski bog oceana, njegova žena je Ran. Donar (germanska mitologija) Bog neba i groma.

Pikutik, bog mrtvih Morana, boginja smrti in zime

        Hel (nord. mitologija) boginja mrtvih

Lada, boginja,ljubezni, lepote in pomladi: Afrodita

;            Siofn, Sjofn ,(nordijska mitologija) Boginja strasti, ljubezni in zakonske sloge

Vesna, boginja mladosti, pomladne radosti

           Rana Nedia (Laponija) Boginja pomladi.  

Več pa si lahko ogledate na naslednjih straneh:

 

  http://www.svevlad.org.yu/knjigefiles/konferencija/anzurbogovi.html http://hr.wikipedia.org/wiki/Germanska_mitologija

 http://www.stormfront.org/forum/showthread.php?

 

http://hr.wikipedia.org/wiki/Slavenskamitologija - Zorai_Danica

 

 

 

 

Kategorija: miks