1TASTAR

39 komentarjev Dodaj komentar

• 1. Gregs  |  16.01.2008 ob 18:26

  Se čudim, da Vas še niso v FEDu ali v ECB povabili.

• 2. nevenka  |  16.01.2008 ob 19:27

  

  Saj inflacijska stopnja v EU je še vedno v zdravih okvirih /decembra 3,2 %/, slovenska je nekam visoka /5,7%/ In države znotraj EU imajo različno inflacijo,našo nekako jo težko povežem zgolj z poslabšanjem produkcije na kmetijskem področju. In za Slovenijo tudi težko rečem kolikšen delež je uvožene inflacije in kolikšen je čisto naš.In če ne bomo tega vedeli, kaj je pri nas v resnici inflatorno, ampak bomo kar naštevali tiste razloge, ki jih prebereš v vsakem učbeniku, bomo tudi eno figo ustavili inflacijo. Še posebno, če bodo obrestne mere padle, namesto, da bi se dvignile. In seveda bo potrebno dvigati plače, ali pa bo porušen socialni mir. Ampak delež lastne inflacije bi morali imeti pod nadzorom, če bo z uvuženo tako, da bo še nekaj časa trajala preden se doseže ustrezno ravnotežje med eurom in dolarjem. A si težko ustvarim celo sliko, tako kompleksen je problem nadziranja med vrednostnimi razmerji, saj ko so ta čista in usklajena, ni inflacije. Oziroma naj ostane tista, kot pravijo ekonomisti, zdravilna…a nizka.

• 3. nevenka  |  16.01.2008 ob 19:53

  

  Saj nekako se izpostavljata dva glavna inflacijska krivca po katerih je povpraševanje večje od produkcije, po nafti in hrani. Nafte nimamo svoje, to je res. Ali hrane tudi ne znamo proizvesti poceni? Jaz že dolgo ne morem kupovati oblačil slovenskih proizvajalcev, ker so predraga. Ja, imamo gospodarsko rast, samo z našo produktivnostjo je še vedno nekaj narobe…In bojim se, da se trgovci res obnašajo monopolno, oz. imajo resnično kartelne dogovore za cene hrane in nas dobesedno skubijo veliko bolj kot bi nas smeli…to pa zame ni več prosti trg, če konkurenca ne deluje. Hrana in zdravila bi morala biti pod nadzorom. Očitno. Kaj me bo rešil Špar, ki me bo lovil na kruhove limance?

• 4. Ipsilon  |  17.01.2008 ob 09:07

  

  Samo par vprašanj:

  • če so bile jugoslovanske firme tako malo vredne, ker se v njih ni delalo, kako je potem določenim ljudem uspelo težke denarje “privatizirat”, ko so jih demontirali?

  • tvoj izračun predpostavlja, da plače rastejo skladno z inflacijo. moja plačilna lista tega ne kaže

  • skoraj pol denarja iz EU tako ali drugače konča v kmetijstvu z raznimi subvencijami in podobnim vrtičkanjem. Nič čudnega, da denarja za druge stvari zmanjka. Kmetijske politike (ne kmete!) je za postrelit ali obesit

• 5. 1tastar  |  17.01.2008 ob 09:34

  

  Kdor je včeraj malo po 17.uri gledal Slovensko kroniko na TVSLO1, je lahko hitro spoznal, zakaj cene hrane v Italiji rastejo počasneje kot v Sloveniji.

  Pokazali so enega zasebnega trgovca iz Vipave ali Ajdovščine. Pravi, da Radensko uvaža iz Italije, ker je tam za okrog 20% cenejša, kot če bi jo kupil v Radencih. Kako to?

  Ali Radenska izvaža z izgubo? Jugoslovanski časi, ko smo izvažali ceneje, zato da smo potem devize prodali s “šticungo”, so nepreklicno mimo. Torej se Radenski izvoz še vedno izplača. Kako to?

  Ste kaj brali, kaj naši “veliki trije” zahtevajo od domačih dobaviteljev poleg normalnega rabata. Par procentov za zvestobo, par procentov za donacije, par procentov za akcije, par procentov za, lahko bi rekel “kurčevo zdravje”. Poleg tega jim prepovedujejo prodajati malim trgovcem v Sloveniji.

  No, in za tisto “kurčevo zdravje” so lahko Italijani cenejši.

• 6. 1tastar  |  17.01.2008 ob 09:43

  

  Pa še odgovor Ypsilonu:

  V rajnki Yugi se res ni delalo. Ko so jih dobili v roke tajkuni, so delavce nagnali, da garajo za skoraj tako mizerne plače kot prej v Jugi. Nekoč izguba, danes profit!

  Da tvoja plačilna lista tega ne kaže, je to lahko samo zato, ker delaš pri kakšnem tajkunu, ali pa v državni službi. Saj je Virant sinoči izjavil, da denar za tiste dodatne 3,5% imajo, samo zaradi “lepšega”, da jim ne bi kdo očital, da so sokrivi za inflacijo, ga ne dajo.

  To glede kmetijskih politikov imaš pa popolnoma prav. Kmetom dajejo dotacije pod pogojem, da pustijo t.im. praho (prazne njive, na njih kvečjemu plevel). Če bi vsa polja obdelali, bi bilo dovolj poceni kruha tudi za lačne Kitajce, zamorce in še koga.

• 7. Ipsilon  |  17.01.2008 ob 11:50

  

  Za koga pa lahko v Sloveniji človek še dela, če ne za tajkune ali državno upravo? Ok, lahko gre na svoje, ampak ga potem tajkuni in državna uprava ravno tako jebeta v glavo

• 8. nevenka  |  17.01.2008 ob 12:15

  

  Me pa zanima kaj deluje inflatorno v Italiji, če so pri nas plače takoj tako zelo inflatorne. Italijani imajo enkrat do dvakrat večje plače od naših, torej ta masa denarja predstavlja večje povpraševanje npr. po hrani? Cene pa enake kot pri nas. Kako to, da ne rastejo bolj? Stroški surovin so enaki kot pri nas za vse kar proizvedejo, ali res proizvedejo vsega enkrat do dvakrat več kot mi na časovno enoto? Kaj mi res ne znamo delati? Ne poznam podatkov a predvidevam, da imajo torej dvakrat večji BDP na prebivalca. Razlogi notranje inflacije tičijo najbrž tu. Nekdo bi pač enostavno povedal, da ne naredimo dovolj za svoje preživetje in se šlepamo na denarju brez prave vrednosti točno v višini inflacije. In če je ne izračunavamo pravilno, ker so ljudje prepričani, da je višja, bomo samo še težje krotili njen razcvet. Upam, da se motim.

• 9. 1tastar  |  17.01.2008 ob 13:52

  

  Y:

  Obstojajo tudi solidna podjetja, kjer delijo božičnice in 13.plače. Je pa že v YU veljalo, da če si imel krompir in si dobil službo v dobrem podjetju, si imel vsaj še enkrat višjo plačo kot drugod.

  Lahko greš tudi v službo v banko, samo tja se pride samo, če imaš fejst joške in lepe noge.

  Koncem koncev pa si lahko tudi 1tastar. Penzije so se lani, kot vem, povišale za več kot 5%.

  Sicer pa sploh ni slabo, če greš na svoje. Tisti trgovec iz Vipave (Aleksander Lemut se piše) je lepo dokazal, da če se znajdeš, lahko tudi tajkune jebeš. Seveda pa ne dela za 100% maržo kot veliki trije, ampak samo za 16%

• 10. 1tastar  |  17.01.2008 ob 14:06

  

  Nevenka!

  To, kar se dogaja pri nas, so Italijani dali skozi že pred 13 leti. Takrat je lira v enem letu padla za več kot 100%. Imajo pa to srečo, da so skoraj 10x večji od nas. Zato so blagodati inflacije pri njih pomenile 10x večjo korist.

  Nekaj podobnega je z ZDA. Razen dražjega bencina se jim to, da je dolar padel na polovično vrednost, prosto jebe. Imajo tako ogromno notranjo kupno moč, da jim tistih nekaj milijard uvoza iz Evrope pomeni komaj nekaj stotink procenta znižanja BDP.

  Tako je pri enaki podražitvi nafte in žita Italijanom treba podražiti kruh in makarone samo za pol toliko kot pri nas. Pri nas mora žal samo 2 milijona potrošnikov napolniti riti treh mlekarn, treh mesnopredelovalnih podjetij in treh trgovcev, da bi še imeli enako dovolj evrov za izgradnjo še nekaj sto megamarketov.

• 11. nevenka  |  17.01.2008 ob 14:27

  

  Sem ravno hotela pripomniti, da je nemogoče, da bi marže padle zaradi tako velikih trgovskih investicijskih želja, ker je prodajna zmogljivost postala glavna konkurenčna dimenzija, konkurenca na cene res ne deluje ne vem kako. Morda je Sparova lastna pekarna v svoji osnovi vendarle nekaj dobrega? Gre za potezo, da bodo ljudje prišli po cenejši kruh in potem tu kupili še vse drugo. A vsi ljudje ne kupujejo več tako. Jo kar mahnejo v različne trgovine po različne stvari. Ker drugače ne gre.

• 12. 1tastar  |  17.01.2008 ob 15:45

  

  Prelepo, da bi bilo res! Večina ljudi (nekateri celo v skoraj raztrganih cunjah) novinarjem izjavljajo, da zaradi cen že ne bodo letali po štacunah.

  Ne kupujem ob nedeljah, zato ne vem, če je v Sparu ali Mercatorju zdaj kaj manj drena.

  Grem stavit, da polovica tvojih znancev ne ve, po čem je kruh ali mleko.

• 13. nevenka  |  17.01.2008 ob 17:55

  

  Ne vem, jaz že izbiram kaj bom kje kupila. Moja mama tudi. Vem koliko stane mleko po različnih trgovinah in glede na kvaliteto sem izbrala Hoferjevo ponudbo: mleko 1,5% stane 0,69 EUR. Kruha skoraj ne kupujem, ker ga malo pojem, kupim Sparove žemlje po 0,15 EUR. Kivi in solato kupim v Hoferju, pomaranče in jabolka pa z akcijskimi boni v Merkatorju. V Tušu kupim Activio /jogurt/ in včasih pripravljene piščančje medaljone in Cocto. Proučiti moram še mesno ponudbo in ribe. To ponavadi naredim pred nakupom.Mačjo hrano kupim v Hoferju ali pa Müllerju in direktno na veterini. Je pa res, da kupim za dlje časa in ne sodim v vsakodnevne nakupovalce. Za kaj takega pa res nimam ne volje ne časa. Moja mama je postala pravi analitik. Je že kar v letih, a kupuje na treh lokacijah, glede na to kaj je kje bolj ugodno, a dovolj dobro. In tudi vodi natančne evidence o gospodinjski porabi. To delajo tudi njene prijatljice. Pa še natančno se pomenijo o cenah med seboj. Tudi nekatere moje sodelavke kupujejo zelo pazljivo. Vse pa res ne, ker nekaterim še ni treba.

  Osebno sodim med nedeljske nakupovalce. V soboto sem še preveč zbita od službe in raje kaj doma postorim, potem pa se psihično pripravim, naredim seznam potrebnih stvari in grem v nedeljo mirno po nakupih. Med tednom grem samo v Hoferja, ker je ob nedeljah zaprt. Ob nedeljah je popolnoma razumljivo polno takih nakupovalcev kot sem sama, ne zdi se mi jih manj. A število nakupovalcev ne pove dosti, pogledati je treba v vozičke. Veliko ljudi kupuje znamke Spar in Mercator. Merkatorjevo mleko 1,5% stane 0,79 EUR. Alpsko je dražje. Brez skrbi, počasi bom še bolj poznala cene, pa še kako….Sem naveličana, da me povsod skubijo do onemoglosti.

• 14. pavel  |  17.01.2008 ob 19:05

  1tastar: zelo kvalitetno si to napisal.

• 15. 1tastar  |  18.01.2008 ob 08:18

  

  Nevenka, pohvaljena. Sedi, pet!

  Pa bi bila tako informirana, če ne bi imela mame, ki ima čas za to?

  Kot 1tastar, ki ima čas za nakupe, ti svetujem še Lidl. Zlasti ob četrtkih, ko ima kakšno zelenjavo ali sadje v akciji. Pa lastno pekarno ima, da je vedno dovolj odličnih vrst kruha po vseh cenah (od manj kot 1€ do 10€ za kg) na razpolago še toplih. Meso in mesnine ima cenejše od Hoferja.

  Mercator sem popolnoma odpisal, Interspar skoraj popolnoma, v Tuš pa hodim v glavnem v Cash & Carry. Izjemoma po kaj nujnega v Market, ker v našem kraju skoraj ni drugih trgovcev kot Tuš. Ali pa zaradi zvezdic, ker se zanje lahko kopam in najem v toplicah s 30% popusta.

• 16. Rob  |  18.01.2008 ob 23:04

  Bolj berem tvoj blog bolj vidim, da si imel izjemno zanimivo pot v življenju. Kakorkoli, pri kmetijski politiki(od nje nimamo nič pametnega ne Evropejci, ne tisti v drugih državah) si pozabil omeniti subvencije za izvoz. Super brihten sistem je še tako narejen, da se izvoz še subvencionira. Dejansko ima EU presežek hrane in to ne majhen, ampak je bolj donosno izvažati izven EU,ker dobiš poleg tistega kar prodaš zraven še subvencijo(seveda zato,da prodajaš pod ceno nekomu drugemu). S tem imamo mi višje cene hrane(in na nek način tudi davke), drugi pa probleme, saj ima hrana iz EU dejansko dumpinške cene, kar pomeni, da uničujejo proizvajalce v tistih državah. Torej smo mi in še marsikateri drugi odvisni od “centralnoplanske Evropske kmetijske politike” in izsiljevanja Francije itd. v EU zato, da se nič ne spremeni. Več pa nebi,ker bi potem napisal cel članek,lp

• 17. 1tastar  |  19.01.2008 ob 18:11

  

  Rob, vedeti moraš, da so se še pred dvema letoma ZDA dušile v zalogah pšenice in koruze, da se je Evropa dušila v zalogah masla in vina in da je bila zaradi poceni ameriške pšenice in visokega standarda zlasti francoskih kmetov nesposobna prodati svoj pridelek. Zato je že zdavnaj uvedla dotacije za opuščanje pridelave in za izvoz.

  Kitajska, Indija, Južna Amerika in Afrika predstavljajo 80% svetovnega prebivalstva. Z odpustom dolgov najrevnejšim državam, z zmanjšanjem vojn in bolezni v Afriki in gospodarskim razvojem Kitajske, Indije in Brazilije pa se je naenkrat povečalo število ljudi, ki so sposobni kupiti svoj kos kruha. Naenkrat proizvodnja žita v ZDA in EU ne zadošča več. Dodatno se je stanje zajebalo še s strahom pred podnebnimi spremembami, ko so v Evropi začeli proizvajati biodiesel, v ZDA pa alkohol iz koruze.

  Vlade pa so se, kot po navadi odzvale prepozno. Podobno kot naša, ki se je na inflacijo odzvala pol leta prepozno. EU pa je s svojim zapletenim sistemom odločanja še poseben primer.

  Še sreča, da vsaj ECB ni poslušala kritik zaradi nezvišanja obrestne mere. Danes sem poslušal vest, dase je Bush odločil ohraniti visoko rast DBP s povečanjem domače potrošnje. Z drugimi besedami, povečal bo inflacijo in zadolževanje prebivalstva pri bankah.Če EU ne bo reagirala, bo dolar dodatno padel, evropski izvozniki pa bodo, po domače rečeno, jebali ježa.

  Groza je še to, da je v EU dovoljena državna pomoč kmetom, prepovedana pa podjetjem. Torej vlada, tudi če bi to hotela, ne sme pomagati Muri. Hrana se bo zato še naprej dražila, Murini delavci pa bodo še naprej dobivali po 400€.

• 18. Rob  |  20.01.2008 ob 01:00

  Ja to z opuščanjem pridelave(zaradi kvot na državo) je bila ena boljših idej, prvič smo se mi srečali s problemi te ureditve pri cenah sladkorja. Kakorkoli resnično me zanima kaj bo z EU-jem čez recimo deset let, ker kakega sanacijskega načrta še ni na spregled, pa tudi v splošnem ne zaznavam kakih velikih trudov v tej smeri.

  Kar se pa tiče teh 400 evrskih plač,pa iskreno rečeno svaka čast tistim,ki se preživljajo s tem, jest imam za toliko samo položnic. Kaj bo pa z temi ljudmi, ko bodo v penziji si pa sploh ne morem predstavljati.

• 19. 1tastar  |  20.01.2008 ob 10:50

  

  Brazilija je pametnejša od Evrope. Namesto da bi zapirala tovarne sladkorja, jih je spremnila v špiritarne, koruza ji pa ostane za prehrano.

  Je pa Slovenija podobna Braziliji po višini plač.

  Kaj pa, če bi Murine delavke preimenovali v Indijanke, jih tako kot v Braziliji dali v rezervat, zanje pa bi skrbela država?

  

• 20. Rob  |  21.01.2008 ob 18:11

  Jah mesto v rezervatu,ki bi pripadalo Murinim delavkam so nažalost že zavzeli Romi.

• 21. drmagnum  |  22.01.2008 ob 22:47

  

  Nimam kaj dodati, vas je pa zanimivo brati.

• 22. redstar  |  4.02.2008 ob 23:05

  Pozdravljen 1tastar.

  Resnično nimam več časa za izobraževanje “vsevednega”, ampak tukaj si ga pa res “pihnil”. Hvališ se z ekonomsko izobrazbo, primerjaš se z svetovnimi strokovnjaki, hkrati pa pokažeš, da resnično nimaš pojma o inflaciji.

  Pa začnimo: 1. A)ločiti moraš med nominalno in realno vrednostjo denarja (v svojem primeru o 5% povišanju tisoč evrske plače, si to ves čas mešal) in B)ločiti moraš med makroekonomskimi pojavi in mikroekonomskimi. Inflacija je makroekonomski pojav, ki ima posledice tudi na mikroekonomski sferi, ampak se jo lahko obravnava le s makroekonomskimi vzvodi C)inflacija je realno zmanjševanje vrednosti, in nominalno povečanje ne pomeni tudi realnega povečanja plač

  1. tvoja logika je takšna: povečajmo za 5% in država in prodajalci in proizvajalci in državljani; VSI SE BOMO IMELI SUPER. -NAROBE

     Če ti agregatno povečaš nominalne plače za 1%, 5% ali 500% brez dviga produktivnosti, bodo z zvišanjem cen realne plače ostale popolnoma enake!!!

  2. Primer: banaliziram tvojih 5% in poslednično 800 novih avtomobilov;; => to pomeni če bi povečal vsem slovencem plače za 5000% bi lahko imel vsak slovenec 800 novih Ferrarijev?:)

  3. bistveno je sosledje ekomonskih pojavov! s povečano produktivnostjo rastejo plače in ne obratno (kot verjame večina laikov, otrok in enihtastarih) -da s povečanjem plač lahko dvigneš produktivnost (magari za 800 avtomobilov)

  4. to kar govoriš v svojem primeru o 5% boš našel v ekomoniji pod izrazom MULTIPLIKACIJA (denarja) in je zanimiv fenomen, ki očitno fascinira tudi tebe, ampak si ga popolnoma napačno pripisal k “dobrohotni inflaciji”. Multiplikacija je v domeni monetarne in fiskalne politike in NE z inflacijo.

  5. “naloga vsake centralne banke je skrb za dober denar” - narobe! monetarna politika centralne banke je vpeta v trenutno gospodarsko stanje v državi in se bistveno razlikuje če gre za ECB, FED ali pa za BS.

  6. o dobrodošli inflaciji, bi te pa lahko podučili v gospodarstvih ki so se dolga leta ubadali z prenizko inflacijo ali pa deflacijo, ki je v marsikaterem oziru nevarnejša od inflacije.

  7. ponovi: apreciacija, depreciacija, devalvacija in revalvacija ter njihove korelacije z inflacijo

  8. glede novih tehnologij, ki jih ponujajo samo USA eu in jap. se ozri okoli sebe po elektronskih napravah, ali pa pojdi vprašat na Hermes Softlab kdo ponuja nove tehnologije v svetu

  9. reforme 1965? poglej enkrat stopnjo rasti BDPja, pa stopnjo industrializacije te posrane Jugoslavije in jo primerjaj z evropskimi državami ali pa japonsko, v času prejšnega stoletja in mogoče se boš ugriznil v jezik, večkrat.

  S spoštovanjem!

  ps. boj se ljudi, ki imajo diplomo ekonomije in mislijo da se spoznajo na ekonomijo skoraj tako dobro kot Bernanke in Trichet…

• 23. 1tastar  |  5.02.2008 ob 14:44

  

  REDSTAR;

  nekaj o tvojem modrovanju:

  ad 1.0.

  Vse moje razmišljanje je o nominalni inflaciji. Pozabljaš, da se državni proračun sprejema v nominalnih zneskih in da INDEKSACIJE ni.

  ad 1.1.

  Pri realno enakih plačah bo državni proračun večji, kar pa še ne pomeni splošne blaginje. Bo pa proračun brez primanjkljaja in ne moreš reči, da je to zanič. Če centralna banka zaradi inflacije ne poviša obresti, se bo to na vseh nivojih odražalo vzpodbudno!

  ad 1.2. , 1.3. in 1.4.

  Multiplikacijo izvajajo poslovne banke, ne pa centralna banka. Ona jo lahko kvečjemu zavira z višanjem obvezne rezerve in kapitalske ustreznosti bank. Če ne ukrepa, se poveča prodaja trajnih dobrin (ne trdim, da ravno avtomobilov in da bo avrto kupil vsakdo), s tem pa se veča BDP.

  ad 1.5.

  Samo skrb za dober denar je primarna naloga CB. Življenjski standard prebivalcev je ne bi smel zanimati niti pot točko “Razno!”V postu http://1tastar.blog.siol.net/2007/12/07/varuhi-se-nocejo-ukrepati/ sem ugotovil, da je trenutno evro PREDOBER denar in da to zavira gospodarski razvoj. Zato se ECB začasno lahko posveti temi, ki ni njen problem, ampak problem, s katerim bi se morale ukvarjati vlade. Ponavadi mora CB bremzati vlado v njenih preambicioznih načrtih. Trenutno pa je EU v stanju, ko morata evropska komisija in ECB sodelovati v isto smer.

  ad 1.6. in 1.7.

  O obeh stvareh sem dobro poučen in tudi izkušenj imam dovolj. Veljal sem za finančnika, ki je znal najbolje izkoriščati inflacijo na škodo države in v prid podjetja, v katerem je delal. Delavci so me skoraj na rokah nosili, toliko denarja so imeli.

  ad 1.8.

  Ne samo Hermes, poznam tudi prvonagrajenca na sejmu inovacij GAMA-SYSTEM iz Ljubljane. Ampak vsa naša IT ne dosega niti obsega enega samega upgrada Yahoojevega komunikatorja.

  ad 1.9.

  Tvoja hvalevredna SFRJ je v 45 letih iz nič prišla na 12.000$ BDP, Avstrija prav tako iz nič na 36.000$, da o Nemčiji niti ne govorimo. ČSSR je pa iz 20.000$ po zaslugi socializma padla na 7.000$.

  

• 24. 1tastar  |  5.02.2008 ob 16:50

  

  Danes je pa bil v Delu člane, v katerem piše, da v Avstriji ugotavljajo točno isto kot jaz.

  Da je za visoke cene hrane kriva kmetijska politika, ki kmete nagrajuje za nedelo, in monopol dveh trgovskih verig. Kot pri nas: na drugem mestu je Spar, le prva je Billa namesto mercatorja.

  Pa še ena podobnost. Tudi v Avstriji povprečna kmetija meri le 19 hektarov, tako da 80% prihodkov ustvari iz dotacij.

• 25. redstar  |  5.02.2008 ob 20:19

  “NOMINALNA INFLACIJA” ?!?!?!? halooo inflacija je lahko samo realna, saj če bi obstajala nominalna inflacija, bi morala banka slovenije imeti radirko in popravljati 100 evrske bankovce v 96,45 evrske bankovce in nato v 92 evrske bankovce in tako naprej, kovance za 1 evro pa prekovati v 0,96€….

  če je državni proračun v nominalnih zneskih nima popolnoma nobene veze!!!!!!! če imaš proračun v nominalnem znesku 100 miljard denarnih enot in ga povečaš na 105 miljard d. e., nisi popolnoma nič naredil če je inflacija 5% in lahko s temi 105-imi miljardami država kupi popolnoma enako kot je prej kupila s 100-imi miljardami, kako ne razumeš tega?!?!?

  Proračun bo brez pimanjkljaja v primeru NOMINALNEGA povečanja proračuna?!?!?!?! Ne ne bo! Ker bo država morala za 5% povečati socialne transferje, plače uradnikom, in dražje bo plačevala pesek za avtoceste!!!! in primanjklaj bo enak! (razen v primeru REALNEGA povečanja proračuna ali REALNEGA zmanjšanja proračunskih izdatkooov!!!)

  Multiplikacija: bravo naredil si en del domače naloge, sedaj boš ugotovil da obstajajo še kakšni drugi multiplikatorji npr. davčni?

  Prvo 2x napišeš da je GLAVNA skrb za centralne banke “skrb za DOBER DENAR” nato pa ugotoviš da je evro PREDOBER? torej je včasih GLAVNA skrb za centralne banke SLAB DENAR

  me pa veseli da si “dobro poučen” in da so te delavci “po rokah nosili, toliko denarja so imeli”, čestitam ob tvojih uspehih ampak me tvoje pisanje spomni na tisti stari vic, ki ga je velikokrat povedal nek profesor ekonomije:

  -po dolgih letih v tujini pride Mujo nazaj v Bosno, ima novega Mercedesa, pa denarja, pa žensk…. pa sreča svojega starega učitelja matematike iz 4. razreda osnovne šole, pa ga le ta vpraša:”Mujo pa ti nisi nikoli napredoval v 5. razred ker RES nisi imel pojma o matematiki, še šteti nisi nikoli dobro znal, kako ti je lahko tako uspelo v življenju?” Pa reče Mujo:”Ja preprosto, odprl sem biznis v Nemčiji, kupoval sem robo po 5 mark, prodajal po 10 mark, od tistih 5 procentov sem pa nakako živel.”

  -pač na banalen primer kaže da znanje ekonomije ni bistveno pri uspehu v poslu, včasih še matematiko ni potrebno znati

  Za konec pa tole, recimo da so pri nas šli iz nič, povej mi iz kakšnega štarta so šlli v avstriji, iz nič?!? lahko štart avstrije in bosne leta 39 primerjaš kot da so obojni šli iz nič? hmmmm

  ti bom poiskal podatke kaj pomeni nič za ene in druge v gospodarski razvitosti, pa bdpju ipd. potem pa še primerjaj bulgarijo pa romunijo (portugalsko in španijo ter grčijo, ki so sedaj nam nekako primerljive) v enakem obdobju…

• 26. 1tastar  |  6.02.2008 ob 07:57

  

  Inflacija je lahko samo NOMINALNA. Cene se povišajo v ISTI valuti, NOMINIRANI na posamezne apoene.

  Realno pa v primeru inflacijske spirale, indeksiranja in prilagajanja obrestnih mer in tečaja ostaja ENAKA NIČLI.

  Če finančni minister vztraja na NOMINALNO enakih izdatkih, bo moralo Ministrstvo za promet pač kupiti manj peska in soli. Ministrstvo za šolstvo pa bo zaradi povišanja učiteljskih plač moralo nameniti manj denarja za gradnjo in vzdrževanje šolskih objektov.Torej pride do REALNEGA zmanjšanja proračunskih izdatkov. Namesto višjih socialnih transferov pa ne bomo kupili letala za vojsko.Saj to ves čas zahteva opozicija!

  Avstrija, zlasti pa Nemčija je bila leta 1945 opustošena, na nuli. Leto 1939 me ne zanima, razen da je bilo za uspeh ZDA pomembno, da jih ni nihče bombardiral. Zlasti pa nas je prehitela v “zlati in prijazni dobi delavskega samoupravljanja”.

  O mujevi “ekonomuji” pa vem še enega: “V Nemčiji moraš za marke garati, v Jugi pa jih enostavno kupiš!”

• 27. redstar  |  8.02.2008 ob 11:36

  Jao jao jao, ne morem verjet, da še vedno lahko napišeš, da je inflacija NOMINALNA?!?!?!?

  To je tako, kot da bi trdil, da na borzi raste nominalna vrednost vrednostnih papirjev, jao jao jao!!!!! Vrednostni papir, ki ima nominalno vrednost 100€ in je ponavavdi izenačeno z emisijsko vrednostjo, ima lahko na trgu (ali borzi) katerokoli tržno vrednost. In če se danes ta delnica prodaja in kupuje npr. za 756€ je toliko njena današnja REALNA Cena, nominalna je še vedno 100, ker toliko “piše” na “delnici”.

  Z denarjem je enako. 1000 tolarski bankovec, ki ga je izdala Banka Slovenije, je imel nominalno vrednost 1000! (nominalen- lat. imenski) zato smo mu vedno rekli da je vreden jurja (tisočak) ne glede na to, koliko si lahko z njim kupil kruha. Z inflacijo pa si s tem bankovcem lahko kupil vedno manj kruha , ampak smo bankovec še vedno imenovali jurja (ker je imel nominalno vrednost še vedno enako), realno pa si lahko z njim kupil na začetku 10kg kruha, na koncu pa le še kakšna 2kg, kar pomeni, da je bil realno vreden dosti manj!!! - kar pomeni da je jurjak bil nominalno vedno enak (1000 sit) realno pa je bil vreden vedno manj kruha in mleka, razumeš?

  “minister vztraja na nominalno enakih izdatkih”, bravo in uspelo ti je uničit slovensko gospodarstvo, saj si očitno za domačo nalogo nisi prebral še en multiplikator, kjer z zmanjšanjem investicijskih vlaganj države v šolske objekte, kupovanjem manj peska in zmanjšanjem gradnje avtocest, spravi ubogi Janez, slovensko gospodartvo na kolena. O REALNEM zmanjšanju proračunskih izdatkov si pa malo preštudiraj Johna M. Keynesa, preden ponovno pišeš neumnosti.

  ps. Avstrija ni bila opustošena (niti približno ne tako kot jugoslavija, pred vojno pa je bila povprečno nekajkrat bolj gospodarsko razvita kot jugoslavija) glede primerjav z nemčijo, pa mnogo površnih “ekonomistov” ne opazi sledečega, v slovenji je v nasprotju z večino evropskih držav, VEČINA NEPREMIČNIN V LASTI STANOVALCA (90%), v nemčij in drugod po evropi do 90% ljudi prebiva v najemniških bivalnih enotah!!! in to pomeni kaj? povprečna stanovanjska enota v sloveniji je vredna vsaj 100.000 do 200.000 € !!! in nekdo, ki se pritožuje, da ima 1000€ plače v sloveniji, medtem ko ima nekdo 3000€ plače v evropi za enako delovno mesto, mora računat, da se pri nas lahko prišteje tem 1000€ še premoženje (hiša deljeno z 40 let delovne dobe = pribl. najmanj 3000€, ki se deli med moža in ženo) kar pomeni da pri nas je plača 1000€, realno pa ima na to še 1500 evrov mesečnega premoženja, kar je skupaj 2500 evrov, kar pa ni več tako daleč od evrope, in je tudi realno stanje, kjer med našimi delavci in evropskimi ni “tako” velikih razlik, kot nekatere prepričajo!

  glede prehitevanja, v dobi delavskega samoupravljanja, pa tole, daj ti poleg BDP prištej še nekaj neekonomskih faktorjev in jih primerjaj med slovenjio 1980, slovenijo 2007 in evropo, -kriminal !!! -družbena blaginja na mikro ravni -pomoč soljudi in občutek solidarnosti -vsakodnevna obremenitev in stres posameznika -delovni čas !!!

  pss-glede inflacije vrži brisačo in grema raje na jugoslavijo, kjer se boš lažje branil, ker vidim da si na tem področju dovolj podkovan?

• 28. 1tastar  |  10.02.2008 ob 18:19

  

  Slovenija 1980? Fuj in dvakrat fuj! Kot direktor sem imel samo dvojno plačo snažilke!

  Sekret papirja pa sem lahko kupil samo toliko, kot ga zdaj dobim za enodnevno penzijo.

  Zato sem takrat vedno govoril, da se je v Jugoslaviji najbolj podražilo sranje!

• 29. redstar  |  10.02.2008 ob 18:49

  Ne vem kaj je bolj pošteno, to da so imeli takrat plače direktorji sedemkrat do osemrat večjo kot snažilke, ali to da danes moj oče zasluži snažilkino plačo v približno treh urah in pol, odvetnik pa zasluži 480 evrov njene plače v 15ih minutah (približno toliko je potrebno, da napišeš odškodninski zahtevek na zavarovalnico in približno toliko je njegov honorar, ko zavarovalnica predlaga poravnavo)?!?!? in potem g. Senca svoji dragi kupi 500 m2 veliko nadstandardno stanovanje v lj po 5.000€/m2 (daj preračunaj kakšno plačo proti snažilki, bi hotel ti imeti, kot direktor, da bi zaslužil 2.5 mio €), hi hi hi… In snažilka je še naprej nemo drgnila umazano školjko….

• 30. redstar  |  10.02.2008 ob 18:55

  … g. Miro Senica …

• 31. 1tastar  |  11.02.2008 ob 07:34

  

  G. Miro Stenica pa lahko kupi toliko delnic, kot jaz sekret papirja. Zraven pa še za Katarino Veliko kakšnega Porscheja.

  Tudi meni bi pasal Porše in Katarinina pička, pa sem žal samo malo več kot povprečen penzionist.

  Ampak, ti si za snažilke. Lastnemu očetu si fovš, rdečkar!! zelen od zavisti.

• 32. redstar  |  11.02.2008 ob 20:32

  eh, kje pa, nikomur nisem favš, Vsakomur privoščim Ves cekret papir ki ga lahko porabi in Vsako pičko ki jo lahko dobi…

  Sprašujem pa se, kateri izmed slabih svetov je najmanj slab.

  Pa niti za snažilke ali šivilje nisem, ker verjamem, da če nekdo dela za 380 evrov na mesec, mora biti res nekaj hudo narobe z njim. Če je to tip, bi lahko začel se malo rekreirat in potem hop, po plazma TV ali dva na mesec iz Big banga ponoči, pa bi bila “plača” bistveno boljša, če pa je ženska, pa u fitnes, pa frizerju, pa v salamonov oglasnik, telefonsko številko pod rubriko “Sexi mama”, pa po 200€ na pol ure fuka, pa bi v pol ure na teden-vsako teden, imela dvojno šivilsko plačo - to bi bil pravi kapitalizem, he he he

• 33. Filip  |  16.02.2008 ob 17:33

  Zanimivo branje. redstar in 1tastar, dejta se se mal obmetavat z razlagami ekonomskih pojmov, se bom resnicno se kaj naucil (po pravici povedano nimam pojma o ekonomiji). Mam pa nekaj pojma o matematiki in vem, da je izjava o pribitku k placi zaradi lastnistva hise mocno pretirana (tiskarski skrat je prinesel se eno nulo, redstar pa je veselo operiral naprej s 3000€ namesto s 300€ ). Po drugi strani pa: dejstvo je, da se ti veliko bolj splaca vzeti posojilo in si kupis hiso, a jo potem odplacujes tistih 40 let in ti k tvoji placi 1000€ prinese 300€ (oz. 150€ za par) dodatnih stroskov in iznicijo “mesecni dodatek od premozenja”. Tako je slovenski delavec s 1000€ place od tujega z 3000€ place oddaljen realnih 1500€ (vsteta 500€ najemnine). Razlika je se vedno pritozbe vredna.

  lp

• 34. SVEd..::  |  21.02.2008 ob 12:31

  Vidim da ste nekateri kar dobro podkovani… na 24ur sem zasledil informacijo o zelo veliki 5000% inflaciji v Argetini v 80ih?? Zanima me, kako je do tega prišlo, in kolikšne so moznosi v slo za kaj takega?

• 35. BRANKO STOJKOVIĆ  |  4.03.2008 ob 13:41

  BOŽO PLAZONIĆ UHODA I ŠVERCER PO ZADATKU

  ČETNIČKO PODIUZEĆE „BOMI MAX“ U BJELOVARU OD RADOVANA KARADŽIĆA

  Kad autom ulazite u bosansko – srpsku Banja Luku, kao kroz moderna gradska vrata prolazite između dviju divovskih palača od benzinskih stanica koje pripadaju mjesnom tajkunu Slavku Roguliću. Iza jedne od njih nalazi se njegov motel „ BOMI“, sastajalište svih elita bosanskih Srba od (četnika) Radovana Karadžića. Posebna se pažnja uvijek posvećuje špedicijama, koje su u mnogim zemljama najprofitabilnija poduzeća. Živi robni promet odvija se preko granica i upadljivom je kontrastu prema slomu gotovo svake proizvodnje. Bjelovarska tvrtka „BOMI MAX“ je kao uređaj za pranje međunarodnog novca. Vlasnik je te tvrtke Božo Plazonić, koji prikuplja sve informacije za Srpske lobije.

  Kako bi se otkrila ta dvostruka politička igra, te tko je i kako artikulirao dovoz zaraženih proizvoda u Bjelovar, posebno je opisati vrijeme i događaje. Božo Plazonić iako je prijavio prebivalište u Bjelovaru, za vrijeme izbora 2007., našao se je na izbornim listama HSS-a u rodnoj Vrlici, gdje je čuvao ovce kao mladić sa Milanom Martićem. Plazonić je jedno vrijeme živio u Srbcu kraj Banja Luke, sa suprugom Mirjanom (rođ. Horinek), i dvoje soje maloljetne kći Ivanom i Zrinkom. Nije baš lako navesti sve zaključke „BOMI-MAX-a“ što je za vrijeme „Domovinskog rata“ sve radio i bogatio se preko grbače hrvatskog čovjeka. Interesni lobiji udružili su se kao np. životinje „hijene“ kako bi partijski krali narod.

  Pod etiketom legitimnog oni su „švercali“ i kriminalnim kanalima vršili trgovinu, a njihova bivša mjesta postala su ima baza i logistika za organizirani banditizam. Sve ovo jasno svjedoči o političkoj i državnoj komediji i tragediji. Što je onda čudno što svi zločini na našim prostorima bivaju ne kažnjivi. Stjepan Hršak (89) koji živi u Zagrbu na Tuškancu, rođak je od Bože Plazonića. Hršak je sudjelovao kao partizanski komandant u II. svjetskom ratu, kada je dao likvidirati mnoge Hrvate ( ustaše i domobrane), pa čak je dao, tj. naredio pogubljenje 25 svećenika u šumi Maclju. Taj komunist i partizan je nekoliko puta odlikovan. Početkom 1945. godine u Hršakovom bataljunu borio se je i Franjo Tuđman. Oni su oslobodili grad Krapinu i njezinu okolicu.

  Božo Plazonić je služio vojsku JNA u Banja Luci, gdje je upoznao i svog budućeg kuma Radovana Karadžića, koji je Plazonića uvukao, odnosno upisao u partiju SKJ-u. Tako je onda Plazonić putem „crvene knjižice“ počeo uspijevati u životu. Dobio je potom posao u Srpcu kao veterinar i stan u stambenom bloku u centru. Božo Plazonić se je nastavio česti družiti sa oficirima JNA, s kojima seje gosti – pio i jeo. No, oni su mu namještali razne poslove; Plazonić je čak i honorarno predavao kao profesor na Gimnaziji u Srpcu. Eto da nije bilo takvih rođaka i profitera – teško da bi Plazonić u životu što uspio.

  U Bjelovaru, 04.03.2008.

  PREDSJEDNIK UDRUGE „ŠTIT“ Branko Stojković

  CROATIA / BJELOVAR http://www.stit-bjelovar.hr

  Telefon: 095/814-82-90, 091/797-65-56 E-mail: brankostojkovic1@yahoo.com

• 36. Hope  |  16.03.2008 ob 19:22

  ka bo šele pri deflaciji če smo že čist hin pri inf…..

• 37. BRANE  |  4.12.2008 ob 21:19

  JE LI TO SLOBODA KOJU HRVATI SU ZASLUŽILI? Mediji mogu stvarno do od naroda učiniti bolesnike i budale, pogotovo ako su u rukama diktatora i despota. Ova vlast zabranila je u Hrvatskoj slobodu govora i mišljenja, ljudska prava i građanske slobode. Isto tako – zabranila je: slobodu pisanja na Internetu, pušenje, nastupe Marka Perkovića Tomsona itd. Što još u Hrvatskoj neće biti zabranuto? MESIĆ GRADI SEBI KARIJERU NA GROBOVIMA HRVATA Mesić i Sanader hoće da Hrvati zaplaču za Jugoslavijom i SKJ-u. štediti na mrtvim braniteljima i stezanje remena nad živim Hrvatima, stvarno je kretenizam političara koji su pravi provokatori. Mesić dade izjave za medije, zatim otputuje u Katar, da se provodi po svijetu, a glupi narod neka se svađa međusobno. DRŽAVA JE OKRENUTA NA GLAVAČKE Ovih dana mogli smo čitati u novinama, kako gotovo svakodnevno ljudi ostaju bez posla. I to malo poduzeća koje još radi se gasi, tj zatvaraju se. U dnevniku TV-nova 03.12.2008., dat je izvještaj, da po provedenoj anketi Stjepan Mesić je najpopularniji političar u Hrvatskoj. Pa stvarno što je ovom narodu i o čemo on razmišlja? JE SU LI HRVATI BOLESTAN NAROD? U hrvatskoj nitko ne smije biti priveden ili uhićen zato što drugačije misli, izjavio je premijer Ivo Sanader, on se je javno ogradio od uhićenja, ispitivanja i premlačivanja, oduzimanja kompljuterskih softvera, premetačina, montiranih proganjanja i procesa itd. Novi ministar policije Tomislav Karamarko kazao je – nema novih prekršajnih prijava zbog izražavanja na Internetu,.., prosvjeda, odnosno svog mišljenja. Takve pojave se neće sprečavati… HRVATSKA JE POKORENA, POROBLJENA I UNIŠTENA ZEMLJA Određeni mediji stalno lažu za Mesića i Sanadera. Situacija u Hrvatskoj je katastrofalna, crnja nego što se može zamisliti. A Mesić i Sanader nas svakodnevno ubjeđuju kako idemo naprijed. Iako sve više ima obitelji koje gladuhu i nemaju od čega živjeti – o svemu se žuti i nitko žestoko se ne buni. Hrvatski sindikati su prodsali svoju dušu đavolu… SRAMOTNO JE KAKO LJUDI ZAVRŠAVAJU KAO SIROTINA NA ULICAMA Hrvatska je pod vlašću Mesića i Sanadera duhovno i materijalno propala. Na prvoj stranici tjednika „Globus“ od 05.12.2008., osvanuo je na naslovnici drug Josip Broz Tito, dok u unutrašnjosti te novine prikazuje se Stjepana Mesića, nalte ne kao drugog Tita. Cijela kolekcija fotografija i napisa veliča Mesića, kao u katarskom emiratu lijepo uživa kraj vila i bazena i palača… DOSTA NAM JE POLITIČKIH KARIJERISTA I NASILJA NAD GRAĐANIMA Pitam: ZAŠTO – mi Hrvati moramo slijediti bolesne želje Mesića i Sanadera? Oni stalno lažu i prave nas budalama. Mi slijedimo vlast koja hrvatski ne misli, niti oni Hrvatsku doživljavaju kao svoju domovinu. Več smo se naviknuli na Mesićeve i Sanaderove laži i skandale, prijevare i zablude… U Bjelovaru, 04.12.2008.

  BRANKO STOJKOVIĆ – ŠTIT Mob / tel: 095/814-82-90, brankostojkovic152@yahoo.com CROATIA

• 38. BRANE  |  4.12.2008 ob 21:19

  pokret- 07-13-2005 Informativni centar Bjelovar Informativni centar Bjelovar IC je novinarska kuća koja izdaje gradski list “Bjelovarac” i koja posjeduje radio postaju (BBR) 100,1 Mzh. U IC-u je dosada promjenjeno nekoliko direktora i nešto više urednika. Dana 18. lipnja 1997. godine, u Informativni centar upada “grupa lokalnih kauboja” koji tako rečeno ulaze - nogom o vrata, upadaju unutra, na čelu sa grupom Luka Markešić (HDZ), Ivan Butković (HDZ), Ivan Ljubanović (HDZ), i drugi. Oni nasilno uzimaju knjigu dioničara, te postavljaju Ivana Butkovića za v.d. direktora, konobara i ugostitelja u Bjelovaru. Oni ujedno izbacuju van direktora IC-a Sinišu Slavinića (HDZ), koji također je vlasnik dionica 9,5 posto, izbacuju van sve njegove ljude, od šefice računovodstva pa nadalje. Toga istog dana “grupa” održava Skupštinu na kojoj je i nazočan javni bilježnik, tj. opunomoćenik vlasnika te javne bilježnice Marije Kustić. Skupština je održana po drugi put, odnosno i poslije, točnije 7. srpnja 1997. godine, na skupštini dioničara Informativnog centra d.o.o., koju je vodio novi predsjednik Nadzornog odbora Ivan Ljubanović, a u ime Grada Bjelovara kao vlasnika 21,1 posto poslovnih udjela, skupštini je prisustvovao Milan Mateković (HDZ), pročelnik za društvene djelatnosti. Zašto je društvo šutilo? Iako je sve preplavljeno kriminalom, i to nije bilo legalno, da “grupa” postala je vlasnikom dionica IC-a. Zanimljivo je da direktor drvne industrije “Česma” Ivan Ljubanović vodi “Informativni centar d.o.o.”, a u DI “Česma” je bila najkriminalnija privatizacija. Skupština dioničara postala je farsa*, koja služi glavnim članovima, odnosno Nadzornom odboru. Grupa je krivotvorila podatke, izmjenila vlasničku strukturu, ili bolje rečeno, izmanipulirala vlasničkom strukturom: zapisnicima, Financijske i Kriminalističke policije, nije izvršen upis promjena u Trgovačkom sudu u Bjelovaru, nakon Skupštine 18. lipnja 1997. godine. Najkriminalnija novinarska kuća Ivan Ljubanović je predsjednik Nadzornog odbora IC-a, a članovi su: Ivan Butković, Luka Markešić (HDZ), Mirjana Pušćak i Filip Sušilović (HDZ). Članovi gradskog poglavarstva na čelu sa gradonačelnikom dr. Borisom Kudumijom (HDZ) o svemu su šutjeli, iako je vlasnik IC-a i Grad Bjelovar. No, ne postoji pitanje: Zašto je “okupiran medij”, od kriminalne grupe. I zašto su od Hrvatskog fonda za privatizaciju samo određeni mogli kupiti dionice, a ne i drugi. Sve je to počelo još 1994. godine, pripreme za uzurpiranje javnog medija. Koji će “bjelovarskoj mafiji” služiti za obmanjivanje građana, i držanje u “svetoj pokornosti”. Kako su postali vlasnici medija? U travnju 1997. godine na lokalnim izborima pobijedio je HDZ-e, kojeg je na čelu bio general Mile Ćuk i Luka Markešić, oni su u Bjelovarsko-bilogorskoj županiji preuzeli svu vlast, postavivši na sva državna mjesta svoje ljude. U tome svemu HDZ-e se je posvađao oko podjele vlasništva i vlasti. Tako da su jedni drugima prijetili, npr, gradonačelnici Mr. Maji Šafarik (HDZ) prijetili su dizanjem kuće u zrak. Grupa prije nego što se je dočepala medija, Grad Bjelovar uložio je u “Informativni centar” , 1.300.000 kuna, u skupocjenu opremu lista i radia. Obnovljen je i prostor, tj. zgrada na Trgu E. Kvaternika bb. U gradski list “Bjelovarac” i radio postaju BBR uložena su i druga materijalna sredstva. Gradonačelnik Dr. Boris Kudumija i njegovi najbliži suradnici, tajnik Grada Josip Harambašić, te pročelnici upravnog odjela Tomislav Junković, Mirko Čorba, Jadranka Matašin, Milan Mateković, dali su 30. rujna 1997. godine koncesiju županijskom radiju BBR. Iz gradskog je proračuna izdvojen i novac. Već deset godina upravlja se na kriminalan način dionicama i dioničkim društvom. Građani zaslužuju istinitu informaciju U Bjelovaru još ne postoji slobodno novinarstvo, novinari koji rade i u drugim novinarskim kućama drhte pred moćnicima. Tako da prave pozitivne selekcije informacija nema. Vijesti su trivijalna* i konzervativna stvar. IC zatire civilno društvo, koje se zbog toga nemože razvijati. Nije zato čudno što Butkovićev list sve manje građani kupuju. Od tiraža oko 7 tisuća, tiraž je pao na 2,5 tisuća primjeraka. A možda ni toliko. Bitno je držati medij u svojim rukama. Što omogućuje takva medijska kuća građanima? Stavljajući u prvi plan činjenicu, koju su dali do znanja, da direktor IC-a Ivan Butković s pomoćnim urednikom Josipom Krekovićem je podvukao vidljivu crtu “cenzura”, za sve one poštene i pravedne građane. Bahata tiranija To je suspendiranje demokracije, tj. neovisnog novinarstva, jer mediji drže kriminalne grupe - koje sebe štite. Kritički dio javnosti za Butkovića i njegove “mafijoze” ne postoji, oni građanima ne mogu osigurati ni najminimalniji dio informacije. Tako novinarstvo šteti razvoju građanskog društva. Veliki je to grijeh. I sam utemeljitelj HDZ-a u Bjelovaru, Jure Šimić kaže i priznaje u svojoj columni (Pisma i prosvjedi) za tjednik Nacional od 19.11.1997., da je HDZ-e teško i neizlječivo bolestan. Da u Bjelovaru vode rat nekoliko grupa HDZ-a, on ih naziva posprdno; “talibani” i “katolički fundamentalisti”, “tarabani” i “folkoristi”… Butkovićev pomoćni urednik “Nevažni” gospodin Josip Kreković i “veliki urednik” maloga i beznačajnog kupusastog lista tjednik Bjelovarac, drznuo se i počeo učiti hrvatski jezik i novinarstvu, određene za njega previše obrazovane ugledne osobe ovoga grada a i poznate branitelje ovog kraja. Kreković jedino zna hrvatski govoriti i izigravati velikog Hrvata, a dok je spomenuti gospodin u tjednom “oku” od 22.7.2004. branio Hrvatsku i bio spreman poginuti za naš grad, Kreković je bio u podrumu sa Jugonostalgičarima i hrabro ih je učio hrvatski. Kreković danas se kao propali novinarčić (jer nije završio fakultet novinarstva) uvukao se vlasniku IC-a Bjelovarac, te mu vire samo tabani i možemo ga slobodno nazvati “talibanom”. Kreković, kad je trezan zna koju suvislu i napisati, ali uglavnom je u bestežinskom stanju i nije vrijedan da ga određene ugledne osobe ovog grada okrznu i pogledom. Krekoviću nastavi pisati, ali oslobodi ruke, nemoj pisati nogama. Obećana zemlja u plamenu Pa jasno je zašto onda služi medij, s kojim upravljaju “pljačkaši” i “korupcionaši”, njihove sluge, i drugi. Zna se - zašto je okupiran medij. Direktor I.Butković je založio imovinu “Informativnog centra”, tj. Grada, za kredite u banci. U zakulisanim igrama digla se je nekoliko puta prašina, npr. oko preuzimanje tvrtke “J and D Records” koja se bavi marketingom, a u vlasništvu je Dražena Kocijana “Kocke”. Čudesno je, da su se dioničari odrekli vlasništva. A sada je vrijeme da se i o tome ovdje progovori, kako bi se otkrili korjeni te šutnje, i njihovi nositelji. U Domovinskom ratu ubijenih i nestalih su na tisuće ljudi, sve u svemu, da bi se nekolicina stotina narodnih varalica, političkih prevaranata, pljačkaša, ucjenjivača, dobro živjeli, ili čak, da sami unaokolo ponavljaju jednu te istu doktrinu i nome obmanjuju narod, slično tome, kao bjelovarska mafija. To je primjer kako se može postati ratni profiter. Počelo je sa činovima, a završilo, sa tvornicama… Informativni centar više nema nikakvu ulogu i važnost u javnom životu grada Bjelovara. Tabu tema Udruga građana za ostvarenje i praćenje građanskih prava “Štit” - Bjelovar, javno je prozvao imenom i prezimnom one odgovorne ljude i pitao: Zašto? Grad Bjelovar, tj. gradsko poglavarstvo sa gradonačelnicom financira Butkovića, te mu plaća račune za njegove režije u IC-u. Adlešićka iz proračuna daje Butkoviću novac, i na taj način ona sebi kupuje medijski prostor, da bi se reklamirala, i stvarala sebi imidž. Gradonačelnica Butkovićevoj grupi omogućuje razne koncesije - novac ide njima. Direktor Butković, preselio je dio opreme i medija u svoju vlastitu kuću u ulici Matice Hrvatske, koju je ugovorom prodao IC-u. Zna se rezultat toga zakupa, na njemu je Butković podigao kredite u bankama. Zanimljivo je, da je Ivan Butković još u ožujku 2000. godine, potpuno bankrotiro. Najavio je da nakon 54. godine izlaženja lista “Bjelovarac” da se gasi. Dugovi vraćeni novcem od naroda Onda je došla za gradonačelnicu Đurđa Adlešić, i financijski Butkoviću pomogla - raznim koncesijama za preljevanje novca, iz proračuna. Butkovićeva je sva imovina bila u oglasima na javnoj prodaji. A od jednom on je počeo voziti najbolje marke auta. Butković je od Gradske uprave dobio koncesiju i na gradski bazen, na kojemu je “opran” golemi novac, on je tobože otišao u održavanje. Što radi policija? Pokrovitelj svih gubitaka i obnove, tj. radova na kupalištu, bio je Grad Bjelovar. Informativni centar je 1998. godine poslovao s gubitkom od 1,4 milijuna kuna. Iako je I. Butković bio u teškim dugovima, kada je došla, odjednom “zlatna koka”, i Butkovićv biznis je počeo cvasti, sve bolje i bolje, carstvo se naglo počelo širiti. A građani koji su počeli kužiti, gradski list zovu “Đurđin list”. Hrvatsko novinarsko društvo Pitamo se što radi HND, a bio bi red da preispitaju taj novinarski “zločinački rad”, kao i sve druge nadležne inspekcije. Da pregledaju Butkovićevo poslovanje, koje je postalo simbolom - hrvatske povijesne važnosti, u stvaranju javnog društvenog mnijenja. Ima li HND tu moralnu čast i snagu?

  BRANKO STOJKOVIĆ

• 39. 1tastar  |  5.12.2008 ob 07:50

  Brane, jebe se meni Mesić, jebe se meni Bjelovar, iako je to vrlo prijatno mjestance! Ajde ti na Bilogoru u Lovački dom i tamo skupljaj svoje uz litru graševine!

Komentiraj

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev