1TASTAR

KLIENTELIZEM

14.06.2008

Politikom sta besedi korupcija in klientelizem kar naprej na jeziku. Bralci in poslušalci pa jim glede na svojo barvo ploskajo ali srdito napadajo.Prepričan sem, da večini sploh ni jasno, kaj je to. Zato bom to ponazoril s svojimi izkušnjami.Najprej naj pojasnim, da korupcija ni samo podkupovanje, ampak je vsako nezakonito ali nemoralno dejanje, katerega namen je, da nekomu omogoči neko prednost pred drugimi. Torej gre v bistvu za omejevanje svobodne konkurence. Posledica klientelizma je nujno korupcija, čeprav je korupcija lahko tudi brez klientelizma.

Pa pojdimo h klientelizmu. Ena od najstarejših oblik klientelizma je nepotizem. To je omogočanje prednosti in koristi sorodnikom. Tako je znano, kako so papeži podeljevali kardinalske in škofovske naslove svojim bratom in nečakom (nipote = nečak).

Do največjega razmaha klientelizma pa je prišlo v socializmu. Nekoč, v Jugi, se je vsak direktor javno bahal, kakšne strašne zveze ima na CK, izvršnem svetu (vladi), občini. S svojimi političnimi botri se je zlasti varoval pred Udbo, ki je vohljala za vsakim pomembnejšim državljanom. Ali pa policijo. Če je nesramno grdo parkiral, je miličniku samo povedal nekaj svojih zvez, in že se je miličnik opravičil: »Oprostite, tovariš!« Če pa je dobil listek na avto, je samo poklical predsednika občinske skupščine (župana) ali predsednika občinskega izvršnega sveta (nekakšne občinske vlade), pod katerega so spadale vse občinske službe, vključno policijo!

Resnici  (milici) na ljubo naj povem, kako je to potekalo. Direktor pokliče župana, ta pokliče komandirja milice, komandir miličnika in mu naroči, naj kazen izbriše. Miličnik jo izbriše, vendar po nalogu Udbe to zabeleži v poseben zvezek: »Dne.. ob … uri po nalogu tov… izbrisal kazen… za tov….«. Ko je treba nekega direktorja po nalogu CK odstreliti, Udba pregleda te zvezke in poroča republiški Udbi. Ta pokliče direktorja in mu zagrozi: »Tovariš, zahtevamo, da odstopiš, sicer bo šlo na sodišče to in to in to in to!« In direktor je odstopljen.

No, to je bil strankarski klientelizem, ki ga danes vsaka opozicija očita aktualni vladni stranki.

Da pa je direktorjevo podjetje uspešno poslovalo, se je moral obkrožiti s sodelavci, ki so imeli razvit svoj, nižji, nivo klientelizma. Zlasti komercialni in finančni direktorji (mednje sem spadal tudi jaz) smo morali razviti svoj krog NAVIP (naročite veze i poznanstva). Več NAVIP si imel, bolj si bil cenjen in iskan v poslovnih, pa tudi lokalnih in vladnih krogih. Sistem NAVIP je bil precej bolj učinkovit od strankarskega. Ko je bilo zelo težko priti do avta, je direktor uporabil svoje VIP, mi pa svoje NAVIP. Rezultat je bil, da smo mi prišli do avtomobilov v 14 dneh, direktor pa v 6 tednih.

In kako je deloval sistem NAVIP. Z lobiranjem, reprezentančnimi kosili, čaščenjem s pijačo, plačevanjem  honorarjev za strokovna predavanja in novoletnimi darili (pralni stroj, na primer, ni bil nič izjemnega) smo ustvarili vsak svoj krog vez. Na ministrstvih se je direktor (brez učinka) pogovarjal z ministrom. Ta je potem poklical enega od šefov in mu naročil: »Poglej kaj lahko storiš!« Ta pa ni storil ničesar, če ni dobil signala od spodaj. Tam pa so že vedeli, kaj si želimo mi, nižji. Važno je bilo, da si imel v oblasti kakšnega svetnika na ministrstvu (državnem sekretariatu, se jim je reklo takrat), ali pa čisto navadnega čato (pisarja), ki je nalog na koncu izvršil. Ali referenta na zvezni gospodarski zbornici in pozneje na SISEOT (tam si lahko dobil GDK - državne devize, ki si jih potem s »šticungo« prodajal tistim, ki NAVIP niso imeli). Koristna malverzacija, se je temu pohvalno reklo. Ali pa inšpektorja na SDK ali tržni ali devizni inšpekciji.

Moj inšpektor me je vsake toliko poklical: «Daj, pripravo flašo ta dobrega! Se oglasim čez pol ure.« Potem mi je povedal, da je dobil nalog za pregled mojih knjig, da pride v ponedeljek in da naj poskrbim, da bo vse v redu. Potem je prišel z ekipo, ekipo poslal na brezploden pregled, on pa je popival z mano, ob koncu delovnika pa je (že totalno nadelan) rekel: Prinesi papirje. Potem pa jih je, ne da bi pogledal katere, poštempljal s »kontrolirano«.

Ko smo zapluli v demokracijo, me je strašno motilo, da kar naenkrat sistem NAVIP ni več tako dobro deloval. Naši najvišji so se sicer povezali v Udbomafijo in na debelo s politično podporo »privatizirali«, naše NAVIP so pa naenkrat postale preplašene. Inšpekcije so se pomladile in začele delovati, milica je postala policija, nič več podrejena lokalnim veljakom. Nihče več si ni upal izbrisati kazni. Celo sodniki niso več ubogali nadrejenih.

Tako mi ni preostalo drugega kot oditi v penzijon.

                                .                                                                                                                         

No, levičarski kritiki vlade in jugonostalgiki, hrepeneči po Titu in samoupravnem socializmu! Si še želite socializma in pravega klientelizma?

Smrt fašizmu - svobodo narodu!

 PS: vira slik se ne spomnim. Oprostite!

V kategoriji miks